Postopek : 2014/2976(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0353/2014

Predložena besedila :

B8-0353/2014

Razprave :

Glasovanja :

PV 17/12/2014 - 10.23
CRE 17/12/2014 - 10.23
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :


PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 127kWORD 68k
10.12.2014
PE545.602v01-00
 
B8-0353/2014

ob zaključku razprave o izjavi Komisije

v skladu s členom 123(2) Poslovnika


o razmerah v jeklarski industriji EU: zaščita delavcev in industrije ((2014)2976(RSP))


Eleonora Forenza, Paloma López Bermejo, Kostadinka Kuneva, Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis), Sofia Sakorafa, Kostas Hrisogonos (Kostas Chrysogonos) v imenu skupine GUE/NGL

Resolucija Evropskega parlamenta o razmerah v jeklarski industriji EU: zaščita delavcev in industrije ((2014)2976(RSP))  
B8-0353/2014

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju vprašanja Komisiji o obetih za jeklarsko industrijo v EU in zaposlovanje v njej: nujno potrebni odziv na izgubo delovnih mest in ključne proizvodnje v državah članicah (O-000086/2014),

–       ob upoštevanju Splošne deklaracije Združenih narodov o človekovih pravicah, zlasti njenih členov 22 in 23 o ekonomskih in socialnih pravicah ter pravici do dela,

–       ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), v skladu s katero morajo države članice in EU zagotavljati konkurenčnost evropske industrije, in zlasti njenega člena 173,

–       ob upoštevanju člena 174 PDEU o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji, zlasti na območjih, ki jih je prizadela industrijska tranzicija,

–       ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in njenega naslova IV o solidarnosti,

–       ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. junija 2013 z naslovom „Akcijski načrt za konkurenčno in trajnostno jeklarsko industrijo v Evropi“ (COM(2013)0407),

–       ob upoštevanju priporočil okrogle mize na visoki ravni o prihodnosti evropske jeklarske industrije z dne 12. februarja 2013,

–       ob upoštevanju seje Sveta za konkurenčnost z dne 18. in 19. februarja 2013, na kateri je Komisijo pozval k pripravi akcijskega načrta;

–       ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.     ker so se v zadnjih desetih letih razmere v jeklarski industriji spremenile, saj so se na svetovni ravni povečali povpraševanje in proizvodne zmogljivosti;

B.     ker je Kitajska največja proizvajalka jekla, saj se je njen delež na svetovnem trgu povečal z 18 % leta 2001 na 45 % leta 2011, medtem ko se je delež držav EU-27 v enakem obdobju zmanjšal z 22 % na 12 %;

C.     ker je zaradi tega med letoma 2007 in 2013 prišlo do izgube 60 000 delovnih mest, proizvodnja pa se je zmanjšala z 210 milijonov ton na 166 milijonov ton, čeprav naj bi se svetovna proizvodnja v naslednjih dveh letih povečala za 118 milijonov ton;

D.     ker je jeklarska industrija ključni sektor vsakega industrijskega gospodarstva, saj je povezana z drugimi proizvodnimi in tehnološkimi sektorji v vseh državah članicah in nanje vpliva;

E.     ker naj bi se po napovedih OECD svetovno povpraševanje po jeklu dolgoročno povečalo, in sicer za 2,3 milijarde ton do leta 2015, predvsem v sektorjih gradbeništva, transporta in strojništva ter zlasti v gospodarstvih v vzponu;

F.     ker se zaradi konkurence med evropskimi gospodarstvi zaostruje problem izgubljanja delovnih mest, saj se večina proizvodnje nahaja le na nekaterih območjih in v nekaterih državah članicah, kar je v nasprotju z načelom kohezije, ki je zapisano v Pogodbah;

G.     ker največje mednarodne jeklarske industrije izvajajo procese prestrukturiranja, da bi povečale povezovanje na svetovni ravni in konkurenčnost, na evropski ravni pa niso bili sprejeti nikakršni zaščitni ukrepi za ohranitev ravni zaposlenosti in proizvodnih zmogljivosti, ne v smislu kakovosti ne obsega;

H.     ker je EU kljub krizi še vedno druga največja proizvajalka jekla na svetu, saj oskrbuje številne industrijske vrednostne verige, ki so tesno povezane s ključnimi industrijskimi sektorji v EU, vključno z avtomobilskim sektorjem, gradbeništvom, elektroniko, strojništvom in elektroindustrijo;

I.      ker stroški energije znašajo do 40 % vseh stroškov poslovanja industrije jekla v EU;

J.      ker bi energetska učinkovitost in učinkovita raba virov lahko prinesli precejšen prihranek;

K.     ker ima evropska industrija jekla glede na svoj položaj v verigi vrednosti višje stroške energije kot večina njenih tekmic po svetu in ker naj bi se po podatkih iz energetskega načrta Komisije za leto 2050 cene elektrike v obdobju do leta 2030 višale, nato pa naj bi se zaradi ustreznih naložb v infrastrukturo rahlo znižale;

L.     ker je sistem trgovanja z emisijami CO2 nastal zaradi selitve nekaterih panog v države zunaj EU, ki so pridobile pravice do emisij, ni se pa učinkovito vlagalo v inovacije, energetsko učinkovitost ali recikliranje sekundarnih surovin;

M.    ker je pri opredeljevanju prihodnjih trajnostnih politik, povezanih z energijo, izredno pomembno upoštevati možne učinke na cene in stroške ter opredeliti načine za zmanjšanje negativnih učinkov na podnebne spremembe in konkurenčnost energetsko intenzivnih panog;

N.     ker vsi proizvajalci ne sprejmejo enakih pravil za zmanjšanje emisij CO2 in ker na Kitajskem na tono jekla proizvedejo 2,1 tone povprečnih emisij CO2, v EU pa 1,5 tone;

O.     ker bo svetovni sporazum o zmanjšanju emisij CO2 izboljšal enak dostop do trga jeklarske industrije in tako prispeval k okoljski trajnosti in učinkovitim politikam okrevanja;

P.     ker spremembe, do katerih je prišlo na svetovnem jeklarskem trgu, in struktura največjih proizvajalcev jekla narekujejo celovit pregled pravil o konkurenci in trgovini v okviru EU in Svetovne trgovinske organizacije, zlasti kar zadeva zlorabo prevladujočega položaja;

Q.     ker je podjetje Outokumpu VDM poskusilo prevzeti podjetje Acciai Speciali Terni (AST), vendar mu to ni uspelo, in ker se je zaradi nasprotovanja Komisije slednje ponovno priključilo podjetju ThyssenKrupp AG, kar kaže na to, da so pravila EU o konkurenci in antitrustu neustrezna za doseganje ciljev, določenih v akcijskem načrtu EU za jeklo;

R.     ker dogovor, ki so ga nedavno dosegli predstavniki sindikatov in vodstvo podjetja TyssenKrupp AG, potrjuje, kako pomembna je strateška odločitev o tem, da ohranijo električne talilne peči ostanejo odprte in da se zagotovijo naložbe v vrednosti 400 milijonov EUR v eno od proizvodnih območij z najvišjo dodano vrednostjo;

S.     ker je na območjih, kot je Taranto, onesnaženje zraka in vode povišalo smrtnost otrok za 21 %, tveganje za raka pri moških za 30% in pri ženskah za 20 %; ker je nujno treba ohraniti zdravje in dobrobit delavcev v jeklarski industriji in lokalnega prebivalstva;

1.      poziva Komisijo, naj jeklarsko industrijo obravnava kot izredno pomembno za oživitev sektorjev industrije in proizvodnje v Evropi; v zvezi s tem meni, da je osrednjega pomena, da Komisija ponovno zažene in pregleda svojo dolgoročno strategijo za prihodnost jeklarske industrije v Evropi, da bi zaščitili delovna mesta in pravice delavcev, kakovost proizvodov ter strokovno znanje, ki je bistvenega pomena;

2.      ponovno poudarja, da je treba ohraniti znanje in izkušnje, ki so se razvili na pomembnih industrijskih območjih, kot so Terni, Piombino, Florange, Krefeld, Bochum, Taranto in Asturias, saj bomo s tem zagotovili diverzifikacijo, inovativne proizvode in ohranitev obstoječih proizvodnih zmogljivosti;

3.      poudarja, da lahko do pravih rešitev in razvojnih strategij pridemo le prek konstruktivnega dialoga med proizvajalci jekla ter sindikati in predstavniki delavcev in se tako izognemo enostranskim odločitvam lastnikov; zato poziva države članice in Komisijo, naj olajšajo sodelovanje vodstva podjetij v jeklarski industriji pri konstruktivnem dialogu s sindikati ter lokalnimi in nacionalnimi organi, da bi skupaj razvili industrijske strategije;

4.      poziva države članice, naj prek zakonodaje ali kolektivnih pogodb zagotovijo ustrezno socialno varstvo, delovne pogoje in dostojne plače ter učinkovito varstvo pred neupravičenim odpuščanjem;

5.      poziva tako EU kot države članice, naj zagotovijo ustrezna finančna sredstva za usposabljanje in ukrepe oživitve, da bi podprli jeklarsko industrijo v kritičnih prehodnih obdobjih;

6.      poudarja, da je izredno pomembno, da se izogibamo uvažanju jeklenih izdelkov in surovin iz držav, kjer proizvodnja škodi zdravju ljudi in okolju ter krati socialne pravice;

7.      priznava, da je treba razviti najboljše razpoložljive tehnologije in jih širiti po EU ter nadomestiti minerale z odpadnim železom, povečati uporabo elektroobločnih peči in nadomestiti koks s plinom;

8.      poziva države članice, naj si prizadevajo za ohranitev proizvodnih zmogljivosti jeklarskega sektorja na območjih z največjo dodano vrednostjo in naj preprečijo njihovo selitev, saj bi to zelo vplivalo na delovna mesta in konkurenčnost EU;

9.      poziva k spremembi politike pri instrumentu trgovinske zaščite, tako da bi odvračala od nelojalne konkurence v državah, ki ne spoštujejo pravic delavcev ter minimalnih socialnih in okoljskih standardov, potrebnih za preprečevanje socialnega in okoljskega dampinga;

10.    poziva Komisijo, naj odpravi socialni damping, do katerega pride zaradi selitve v tretje države, tudi s spremembo pravil o konkurenci, da bi preprečili selitev in še hujše posledice krize;

11.    poudarja, da je treba trgovinske politike in pravila o antitrustu posodobiti v skladu z novim tržnim okvirom svetovne jeklarske industrije; zato zahteva, da Komisija spremeni konkurenčna pravila in pri tem upošteva družbeno-gospodarske razmere v državah članicah;

12.    poudarja, da nujno potrebujemo finančno podporo in nadaljnji razvoj raziskav zlasti glede zastavljenih vprašanj in tehnik, ki jih uporabljajo te industrije, predvsem da se istočasno razvije produktivnost in trajnost proizvodnje v tem sektorju kot tudi srednje- in dolgoročno omejijo stroški energije, zlasti v panogah, kjer je poraba električne energije velika;

13.    poudarja pomen razvijanja evropske industrije v okviru kohezijske politike, da bi nadgradili tehnične zmogljivosti vseh držav članic v jeklarskem sektorju;

14.    naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji, Svetu ter vladam in parlamentom držav članic.

 

Pravno obvestilo