Postopek : 2014/2976(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0355/2014

Predložena besedila :

B8-0355/2014

Razprave :

Glasovanja :

PV 17/12/2014 - 10.23
CRE 17/12/2014 - 10.23
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :


PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 127kWORD 70k
10.12.2014
PE545.604v01-00
 
B8-0355/2014

ob zaključku razprave o izjavi Komisije

v skladu s členom 123(2) Poslovnika


o razmerah v jeklarskem sektorju v EU: zaščita delavcev in industrije (2014/2976(RSP))


Laura Agea, Dario Tamburrano, Rosa D'Amato, Eleonora Evi, Piernicola Pedicini v imenu skupine EFDD

B8-0355/2014 Resolucija Evropskega parlamenta o razmerah v jeklarskem sektorju v EU: zaščita delavcev in industrije (2014/2976(RSP))  

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju člena 226 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki izhaja iz Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo,

–       ob upoštevanju členov 173, 174 in 153 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–       ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in Listine Skupnosti o temeljnih socialnih pravicah delavcev,

–       ob upoštevanju strategije Evropa 2020,

–       ob upoštevanju člena 191(2) PDEU,

–       ob upoštevanju Direktive 2008/1/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja(1),

–       ob upoštevanju Direktive 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja)(2),

–       ob upoštevanju člena 8 Direktive 2004/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o okoljski odgovornosti v zvezi s preprečevanjem in sanacijo okoljske škode(3),

–       ob upoštevanju akcijskega načrta za jeklo, ki ga je Komisija sprejela junija 2013, in da je oblikovala strokovno skupino na visoki ravni za jeklo,

–       ob upoštevanju svojih preteklih resolucij o jeklarski industriji ter prestrukturiranju, selitvi in zapiranju podjetij v Evropski uniji,

–       ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. oktobra 2012 z naslovom „Močnejša evropska industrija za rast in oživitev gospodarstva“ (COM(2012)0582),

–       ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. februarja 2011 z naslovom „Reševanje izzivov na blagovnih borzah in na področju surovin“ (COM(2011)0025),

–       ob upoštevanju izjave Komisije in razprave na plenarnem zasedanju 26. novembra 2014 o jeklarskem sektorju v EU ter zaščiti delavcev in industrijskih panog,

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. decembra 2012 o jeklarski industriji EU(4),

–       ob upoštevanju svežnja ukrepov EU za podnebne spremembe in obnovljivo energijo do leta 2030, ki je bil sprejet 22. januarja 2014,

–       ob upoštevanju 300 milijard EUR vrednega naložbenega načrta za prihodnja tri leta, ki ga je julija 2014 najavil predsednik Komisije Juncker,

–       ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.     ker je evropska jeklarska industrija vodilna svetovna sila v tem sektorju, saj dosega promet okoli 190 milijard EUR in neposredno zaposluje približno 360 000 visoko usposobljenih ljudi – v vsej vrednostni verigi pa še veliko več – in v več kot 500 obratih proizvede 178 milijonov ton jekla na leto,

B.     ker je jeklo eden od industrijskih materialov, s katerim se na svetu največ trguje in ga na svetovni ravni vsako leto proizvedemo okoli 1500 milijonov ton;

C.     ker je jeklarska industrija strateškega pomena za evropsko gospodarstvo in je v interesu vse Evropske unije, da bi ohranili dejavnosti, iz katerih je stkana njena industrijska bit, ter z domačo proizvodnjo poskrbeli za zanesljivo oskrbo;

D.     ker je konkurenčna evropska jeklarska industrija hrbtenica razvoja in ustvarjanja vrednosti v številnih pomembnih industrijskih panogah, na primer avtomobilski, gradbeni in strojni industriji;

E.     ker evropsko jeklarsko industrijo ogrožajo vse manjše povpraševanje, naraščajoči stroški energije in surovin ter čedalje večja konkurenca iz držav zunaj EU;

F.     ker sedanja kriza delavce in regije, ki jih je prizadela, peha v izjemno socialno stisko in bi morala podjetja, ki se prestrukturirajo, ravnati družbeno odgovorno, saj izkušnje kažejo, da uspešnega prestrukturiranja ni mogoče doseči brez ustreznega socialnega dialoga;

G.     ker so cene elektrike v Evropi dvakrat višje kot v Združenih državah in trikrat višje kot na Kitajskem;

H.     ker akcijski načrt za jeklo, ki ga je Komisija sprejela junija 2013 in v okviru katerega je kot pomoč pri odpravljanju težav v tem sektorju oblikovala ključna priporočila državam članicam, ni obrodil pričakovanih rezultatov;

I.      ker so politike EU privedle do njene deindustrializacije;

J.      ker na jeklarsko industrijo EU pritiska močna svetovna konkurenca, ki izkorišča nižje stroške dela in energije ter prilagodljivejše socialne in okoljske predpise;

K.     ker najnovejši industrijski načrt prestrukturiranja, ki ga je italijanski vladi predstavilo podjetje Thyssen Krupp, zajema odpust približno 550 zaposlenih in zaprtje talilnice ter tako ogroža enega najstarejših in najsodobnejših jeklarskih obratov – AST (Acciai Speciali Terni);

L.     ker poleg tega jeklarna ILVA v Tarantu povzroča hudo okoljsko škodo ter s tem velike socialne, zdravstvene in gospodarske težave za lokalno prebivalstvo in otežuje druge gospodarske dejavnosti;

M.    ker je pri industrijski politiki EU bistvenega strateškega pomena, da se prepreči nadaljnja selitev jeklarn in proizvodnje iz EU, da se zaščiti delovna sila, obenem pa je treba zagotoviti, da bodo okoljski standardi EU veljali tudi za uvožene izdelke iz jekla;

1.      poudarja, da je ohranitev konkurenčnega in dejavnega jeklarstva odločilnega pomena za prihodnost Evrope in njenih državljanov; poudarja tudi, da je pomembno zaščititi in podpreti veščine, strokovno znanje in odličnost delavcev v evropskem jeklarstvu in da je treba nemudoma poskrbeti za operativna orodja in konkretne rešitve, s katerimi bodo evropska jeklarska podjetja lahko preživela in ohranila svojo konkurenčnost na svetovnem trgu;

2.      globoko obžaluje najnovejši načrt industrijskega prestrukturiranja v podjetju Thyssen Krupp, ki zajema odpust okoli 550 zaposlenih in zaprtje talilnice; poudarja, da je treba pobliže spremljati prihodnji razvoj jeklarne AST in za ohranitev zaposlenosti zagotoviti zadostno ozemeljsko/regionalno kohezijo ter okrepiti konkurenčnost evropskega jeklarstva; meni tudi, da je obžalovanja vredno, da Komisija ni v celoti spremljala razmer, s katerimi se soočajo številne druge evropske industrijske panoge, ki so utrpele posledice krize, saj so številna podjetja zaprli ali prodali neevropskim konkurentom;

3.      meni, da je treba pregledati dolgoročno strategijo jeklarske industrije, ter poziva Komisijo, naj vloži predloge politik, s katerimi bi lahko podprli prestrukturiranje jeklarske industrije EU in ohranili njeno konkurenčnost v globaliziranem svetu, obenem pa zagotovili najvišje okoljske in zdravstvene standarde;

4.      poudarja, da je ponovna industrializacija EU pomembna za večjo kakovost, dolgoročne naložbe in ustvarjanje trajnostnih delovnih mest; poudarja, da bi bila lahko jeklarska industrija steber, na katerega bi oprli ponovno industrializacijo Evrope, če bi ob tem ohranili okoljske in zdravstvene standarde;

5.      poziva Komisijo, naj uskladi in po potrebi revidira ustrezne sklade EU, pobude in instrumente politike, in v zvezi s tem poziva, naj se posebna pozornost nameni temu, da bi znali pri delavcih ohranjati in razvijati ustrezna znanja in odličnost;

6.      ugotavlja, da bi morala Komisija kot del politike ponovne industrializacije sprejeti posebne ukrepe za podporo evropskim jeklarskim obratom, ki so zastareli ali ne izpolnjujejo okoljskih standardov, da bi jim pomagali pri prehodu v sodobno, napredno, okolju prijazno in nizkoogljično proizvodnjo jekla; poziva države članice, naj razmislijo o opustitvi dejavnosti v obratih ali njihovih delih, kjer je neposredno ogroženo zdravje delavcev ali kjer bi utegnilo kmalu priti do večje okoljske škode;

7.      poziva Komisijo, naj revidira svojo politiko konkurence, tako da bo združljiva z zagotavljanjem zdravja in varnosti vsem državljanom in prebivalcem EU; meni, da bi morala biti usmerjena k reševanju svetovnih izzivov na podlagi konkurenčne, protidampinške in okolju prijazne politike, ki bi zagotavljala enake konkurenčne pogoje na mednarodni ravni; poudarja, da so sedanje konkurenčne politike zastarele in ne upoštevajo svetovne konkurence; glede tega priznava, da so pomembni ukrepi trgovinske zaščite, in podpira prizadevanja Komisije, da bi odpravila problem pravila nižje dajatve;

8.      poudarja, da je pomembno nadaljnje vključevanje konkurenčnosti, zlasti konkurenčnosti industrije, v vse ustrezne politične pobude, če želi EU doseči zastavljeni cilj, da bi bil delež industrije v BDP približno 20 %;

9.      ugotavlja, da ostaja usklajevanje potrebe po visoki okoljski uspešnosti s potrebo po večji svetovni konkurenčnosti in po zmanjšanju selitve virov CO2 osrednji izziv jeklarskega sektorja, upoštevati pa je tudi treba, da konkurenti EU nimajo enakih standardov in ciljev;

10.    poziva Komisijo, naj temeljito pregleda instrumente politike, ki vsebujejo možnost dopolnitve obstoječih sistemov za uravnavanje emisij z ukrepi za ogljično prilagajanje na mejah, da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje, kot jih imajo konkurenti iz tretjih držav, dodatno zmanjšali emisije ogljika in zagotovili konkurenčnost izvoza;

11.    poziva, da bi za ovrednotenje okoljskih vplivov in zmanjšano porabo virov v vseh fazah življenjskega cikla, ki vključujejo pridobivanje in predelavo surovin, izdelavo in distribucijo, uporabo in/ali potrošnjo, uporabljali presojo vpliva življenjskega kroga ter tako spodbudili ponovno uporabo, recikliranje materialov in predelavo odpadkov za energijo ter zmanjšali končno odlaganje;

12.    poziva k nujni reformi pristopa EU, da pri obravnavanju emisij toplogrednih plinov uporablja načelo „onesnaževalec plača“, in poziva Komisijo, naj najkasneje do leta 2018 predstavi nov zakonodajni predlog, ki bo omogočal opustiti sistem z zgornjo mejoin izmenjavo kvot ob koncu tretjega obdobja trgovanja, kot je določeno v direktivi o sistemu trgovanja z emisijami (ETS); poziva Komisijo, naj medtem zagotovi enake konkurenčne pogoje v jeklarskem sektorju v EU, države članice pa, naj uporabijo del svojih prihodkov iz sistema za trgovanje z emisijami za financiranje uvajanja inovativnih in nizkoogljičnih tehnologij, zlasti v energetsko intenzivnih sektorjih, da se skrajša seznam sektorjev, ki so izpostavljeni selitvi emisij CO2;

13.    opozarja, da mora trg odpadnega železa dobro delovati in da bi ga bilo treba še okrepiti in spodbujati v skladu s strategijo EU za krožno gospodarstvo, da bi preprečili pretirano zviševanje cen zaradi navzočnosti industrije iz tretjih držav na trgu EU; poziva Komisijo, naj pretehta možnost uporabe izvoznih dajatev za trg odpadnega železa EU, da bi preprečili okoljski damping, ki se običajno pojavlja;

14.    naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji, Svetu, Odboru regij, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in drugim ustreznim institucijam.

(1)

UL L 24, 29.1.2008, str. 8.

(2)

UL L 334, 17.12.2010, str. 17.

(3)

UL L 143, 30.4.2004, str. 56.

(4)

Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0509.

Pravno obvestilo