Predlog resolucije - B8-0042/2015Predlog resolucije
B8-0042/2015

PREDLOG RESOLUCIJE o svobodi izražanja v Turčiji: nedavne aretacije novinarjev in vodstvenih delavcev v medijskih hišah ter načrten pritisk na medije

12.1.2015 - (2014/3011(RSP))

ob zaključku razprave o izjavi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko
v skladu s členom 123(2) Poslovnika

Rebecca Harms, Ska Keller, Michel Reimon, Judith Sargentini, Barbara Lochbihler, Davor Škrlec, Jean Lambert, Heidi Hautala, Bodil Ceballos, Ulrike Lunacek v imenu skupine Verts/ALE

Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0036/2015

Postopek : 2014/3011(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
B8-0042/2015
Predložena besedila :
B8-0042/2015
Razprave :
Sprejeta besedila :

B8-0042/2015

Resolucija Evropskega parlamenta o svobodi izražanja v Turčiji: nedavne aretacije novinarjev in vodstvenih delavcev v medijskih hišah ter načrten pritisk na medije

(2014/3011(RSP))

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Turčiji, zlasti z dne 7. marca 2014 o poročilu o napredku Turčije za leto 2013[1], z dne 12. junija 2013 o razmerah v Turčiji[2] in z dne 13. novembra 2014 o turškem delovanju, ki povzroča napetost v izključni ekonomski coni Republike Ciper[3],

–       ob upoštevanju skupne izjave visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko/podpredsednice Komisije Federice Mogherini in komisarja Johannesa Hahna z dne 14. decembra 2014 o policijskih racijah in aretacijah predstavnikov medijev v Turčiji,

–       ob upoštevanju sklepov Sveta za splošne zadeve z dne 16. decembra 2014,

–       ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.     ker so turške varnostne sile 14. decembra 2014 aretirale številne novinarje, vodstvene delavce v medijskih hišah in druge osebe po vsej Turčiji, med drugim glavnega urednika časopisa Zaman Ekrema Dumanlija, šefa televizijske postaje Samanyolu Hidayeta Karaca, druge novinarje in policijskega načelnika iz vzhodne Turčije;

B.     ker je videti, da so te aretacije del aktualnega konflikta med predsednikom Erdoganom in gibanjem Hizmet, ki ga vodi v ZDA živeči islamski učenjak Fethullah Gulen, do njih pa je prišlo leto dni po tem, ko so policija in tožilci obtožili člane Erdoganove vlade zaradi korupcije;

C.     ker je 6. januarja 2015 policija v Diyarbakirju aretirala nizozemsko dopisnico Frederike Geerdink in jo zaslišala, po posredovanju nizozemskega ministra za zunanje zadeve, ki je bil takrat ravno na obisku Turčije, pa še isti dan izpustila, 7. januarja pa drugega nizozemskega novinarja Mehmeta Ülgerja aretirala ob prihodu na istanbulsko letališče, zaslišala na policijski postaji, pozneje isti dan pa ga izpustila;

D.     ker je novembra 2014 predsednik Erdogan javnosti predstavil „zakon domovinske varnosti“, ki je zdaj v obravnavi v narodni skupščini in ki določa obsežne dodatne pristojnosti za zatiranje prevratništva z razširitvijo policijskih pooblastil za preiskavo, za zaseg premoženja s strani sodišč in za prisluškovanje s strani vlade; ker bo ta zakon okrepil nadzor in omejitve za storilce kaznivih dejanj, vendar bi se lahko uporabljal tudi za zatiranje nasprotnikov režima, dopolnjuje pa tudi zatiranje na internetu;

E.     ker je predsednik Erdogan 17. decembra 2014 ob 10. obletnici odločitve Evropskega sveta, da začne s pristopnimi pogajanji, ostro zavrnil kritike Turčije s strani EU in potrdil, da EU ne more pridigati Turčiji o svobodi, demokraciji in človekovih pravicah; ker so se kritiki Erdogana in njegove vlade zapletli v kazenske tožbe, mnogi pa so izgubili svoje službe, domnevno kot žrtve prizadevanj vlade, da bi ustrahovala in kriminalizirala disidente;

F.     ker je pritisk na medije v Turčiji v zadnjih letih povečal, tudi pritisk na lastnike in vodstvene delavce medijskih hiš; ker je bila Turčija v zadnjih letih na področju svobode tiska in medijev ena od najslabših držav, zlasti kar zadeva število zaprtih novinarjev; ker številni novinarji, ki so trenutno v zaporu, pripadajo kurdskim medijem; ker nekateri novinarji niso zaprti, vendar čakajo na začetek procesa ali pritožbenega postopka, še veliko več pa jih je bilo na kratko zaprtih med letom, nekateri tudi samo za nekaj dni ali mesecev; ker obtožnice turške vlade proti novinarjem v glavnem temeljijo na protiterorističnem zakonu (TMK) in členih kazenskega zakonika, ki se nanašajo na „teroristične organizacije“;

G.     ker je spoštovanje pravne države in temeljnih pravic, vključno s svobodo izražanja, jedro vrednot EU, h katerim se je Turčija uradno zavezala s svojo prošnjo za članstvo v EU in s trenutno potekajočim pristopnim procesom;

H.     ker je na začetku leta 2014 Recep Tayyp Erdogan, ki je bil takrat turški predsednik vlade, obljubil „evropsko leto“, v katerem bi Turčija oživila svojo prošnjo za članstvo v EU;

1.      odločno obsoja aretacije številnih novinarjev in racije opozicijskih medijev, ki so se zgodile 14. decembra 2014; poudarja, da so te aretacije še en napad na svobodo tiska in raznolikost mnenj v Turčiji, ter poziva k takojšnji izpustitvi vseh novinarjev;

2.      poziva oblasti, naj nujno predložijo pomembne in verodostojne dokaze, da so aretirane osebe storile kazniva dejanja, katerih so obtožene, in naj kar se da hitro začnejo pregledne sodne postopke s primernimi pravnimi jamstvi, ali pa umaknejo vse obtožbe;

3.      meni, da je bil ta ogromen val aretacij vnaprej načrtovan in da ni naključje, da so obtoženci tisti, ki so objavili domneve o korupciji članov vladajoče stranke; v zvezi s tem poziva predsednika Erdogana in turško vlado, naj prenehajo izvajati vse ukrepe, katerih namen je ustaviti njegove kritike in kriminalizirati disidente, ki jih prikazujejo kot sovražnike države zaradi njihovih drugačnih mnenj;

4.      poudarja, da so svoboda tiska, govora in dinamične razprave bistven del vsake demokratične države in da aretacije in napadi torej niso skladni z načelom pravne države ali z demokratičnimi standardi; poziva turške oblasti, naj ustavijo pregon miroljubnih protestnikov iz parka Gezi;

5.      obžaluje odločitev turške parlamentarne komisije, ki je bila ustanovljena maja in katere namen je preučiti tožilske spise z domnevami o nepravilnem ravnanju štirih nekdanjih ministrov, da zoper te nekdanje ministre, obtožene korupcije, ne vložijo tožbe, ter obsoja dejstvo, da so bili štirje tožilci, ki so sprožili to preiskavo, prejšnji mesec suspendirani; meni, da je to še en znak spodkopavanja pravne države in vse večjega vpliva vlade na sodstvo;

6.      poziva visoko predstavnico Unije/podpredsednico komisije, Svet in Komisijo, naj okrepijo pritisk na Turčijo na področjih pravosodja, pravne države in človekovih pravic, saj so ti elementi temeljnega pomena v pristopnem procesu in jim je treba dati prednost pred vprašanji v zvezi z enotnim trgom; meni, da bi odprtje pogajanj o poglavjih 23 in 24 o reformah pravosodja in temeljnih pravicah prineslo konkretno pomoč;

7.      obžaluje dejstvo, da leto 2014, ki ga je predsednik Erdogan označil za „evropsko leto“, še zdaleč ni izpolnilo pričakovanj, saj so bila mnoga dejanja turške države v nasprotju z njenimi izjavami o evropskih ambicijah in prizadevanjih;

8.      poziva k večji podpori neodvisnim medijem v okviru instrumenta za predpristopno pomoč; nadalje poudarja, da je pomembno podpirati tudi organizacije civilne družbe, saj lahko le pregledna in dobro delujoča civilna družba gradi zaupanje med različnimi sestavnimi deli dinamične in demokratične družbe;

9.      opozarja Turčijo na njene obveznosti, ki jih ima kot članica Sveta Evrope, in na potrebo po nadaljnjih reformah sodstva, nenazadnje zaradi velikega števila zadev proti Turčiji pred Evropskim sodiščem za človekove pravice; poziva Ankaro, naj v celoti izvaja vse odločitve Sveta Evrope;

10.    naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje evropski službi za zunanje delovanje, Komisiji, državam članicam, predsedniku Turčije, turški vladi, turški narodni skupščini in Svetu Evrope.