Postopek : 2015/2559(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0139/2015

Predložena besedila :

B8-0139/2015

Razprave :

Glasovanja :

PV 12/02/2015 - 4.6
CRE 12/02/2015 - 4.6
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2015)0040

PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 158kWORD 100k
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0136/2015
9.2.2015
PE549.932v01-00
 
B8-0139/2015

ob zaključku razprave o izjavi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko

v skladu s členom 123(2) Poslovnika


o humanitarni krizi v Iraku in Siriji, zlasti v zvezi z Islamsko državo (2015/2559(RSP))


Alyn Smith, Barbara Lochbihler, Karima Delli, Igor Šoltes v imenu skupine Verts/ALE

Resolucija Evropskega parlamenta o humanitarni krizi v Iraku in Siriji, zlasti v zvezi z Islamsko državo (2015/2559(RSP))  
B8-0139/2015

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Iraku in Siriji,

–       ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanjo politiko o Iraku in Siriji, zlasti z dne 15. decembra 2014,

–       ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta o Iraku in Siriji z dne 30. avgusta 2014,

–       ob upoštevanju izjav podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o Iraku in Siriji,

–       ob upoštevanju resolucij varnostnega sveta Združenih narodov št. 2139 (2014), 2165 (2014) in 2170 (2014) in resolucije Sveta Združenih narodov za človekove pravice S-22/1,

–       ob upoštevanju poročila neodvisne mednarodne preiskovalne komisije Združenih narodov o Sirski arabski republiki „Strahovlada: življenje v Siriji pod vladavino IS“ (Rule of Terror: Living under ISIS in Syria) z dne 14. novembra 2014,

–       ob upoštevanju izjav generalnega sekretarja Združenih narodov o Iraku in Siriji,

–       ob upoštevanju nedavnih izjav visokega komisarja Združenih narodov za begunce Antónia Guterresa o položaju sirskih in iraških beguncev,

–       ob upoštevanju izjave z vrhovnega srečanja zveze NATO z dne 5. septembra 2014,

–       ob upoštevanju smernic EU o mednarodnem humanitarnem pravu, o zagovornikih človekovih pravic in za spodbujanje in varstvo svobode veroizpovedi ali prepričanja,

–       ob upoštevanju sklepov pariške konference o miru in varnosti v Iraku z dne 15. septembra 2015 in svetovne koalicije za boj proti Islamski državi Iraka in Levante, ki je 3. decembra 2014 potekala v Bruslju v Belgiji in kjer se je 60 sodelujočih držav prvič srečalo na ministrski ravni,

–       ob upoštevanju mednarodne konference o položaju sirskih beguncev in podpori za stabilnost v regiji, ki je potekala 28. oktobra 2014 v Berlinu, in donatorske konference o preselitvi in drugih oblikah sprejema sirskih beguncev, ki jo je na ministrski ravni 9. decembra 2014 organiziral Urad visokega komisarja Združenih narodov za begunce,

–       ob upoštevanju sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Irak na drugi strani in svoje zakonodajne resolucije z dne 17. januarja 2013 o tem partnerstvu(1),

–       ob upoštevanju skupnega sporočila podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in Evropske komisije z naslovom „Elementi regionalne strategije EU za Sirijo in Irak ter proti grožnji Islamske države“ z dne 6. februarja 2015,

–       ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.     ker je konflikt v Siriji, ki traja že peto leto, privedel do najobsežnejše humanitarne katastrofe po drugi svetovni vojni; ker je po podatkih ZN v konfliktu umrlo že več kot 200 000 ljudi, večinoma civilistov, ker je notranje razseljenih že več kot 7,6 milijona ljudi, več kot 12,2 milijona Sircev v Siriji pa nujno potrebuje pomoč; ker je v obleganjih še vedno ujetih 212 000 ljudi, med njimi 185 000 ljudi v obleganjih vladnih sil in 26 500 ljudi v obleganjih opozicijskih sil; ker je več kot 3,5 milijona Sircev zbežalo iz države, v glavnem v Libanon, Turčijo, Jordanijo, Irak in Egipt, in sedaj predstavljajo največjo begunsko skupnost na svetu v okviru mandata Urada visokega komisarja Združenih narodov za begunce;

B.     ker se humanitarne razmere v Iraku še vedno slabšajo, potrebe pa so vse večje; ker več kot 5,2 milijona ljudi nujno potrebuje humanitarno pomoč in ker je več kot 2,1 milijona Iračanov notranje razseljenih; ker na območjih pod nadzorom Islamske države živi 3,6 milijona ljudi, od tega jih 2,2 milijona nujno potrebuje pomoč, in ker jih je še posebno težko doseči; ker je od poletja 2014 iz vzhodnega Iraka pobegnilo že več kot 500 000 Iračanov; ker je poleg tega v Iraku nastanjenih 233 000 sirskih beguncev;

C.     ker je Islamska država nad prebivalstvom severnega Iraka in Sirije zagrešila številne zlorabe, kršitve in zločine; ker ta grozovita dejanja vključujejo množične usmrtitve in etnično čiščenje, ki pomenijo genocid nad določenimi verskimi skupinami in predvsem šiiti, prisilne spreobrnitve, prisilne razselitve, kamenjanje in amputacije, prisilna izginotja in mučenja; ker so bile tarča Islamske države predvsem etnične in verske manjšine, med njimi šiitske, jazidske, krščanske, šabaške, kakajske in sabejske skupnosti; ker so ZN poročali tudi o sistematičnem spolnem nasilju in zasužnjevanju žensk in otrok, novačenju otrok za samomorilske bombne napade, spolnih in fizičnih zlorabah in mučenju;

D.     ker še vedno dnevno prihajajo poročila o številnih vojnih zločinih in drugih kršitvah mednarodnega humanitarnega prava in prava človekovih pravic, ki jih izvajajo druge strani v konfliktu, zlasti Asadov režim;

E.     ker je bilo samo leta 2014 v konfliktu v Iraku ubitih vsaj 12 000 in ranjenih 22 000 ljudi; ker je bilo v konfliktu v Siriji od leta 2011 ubitih preko 200 000 ljudi;

F.     ker je napad iraške vlade na pretežno mirne proteste v zahodni provinci Anbar, kjer je aprila 2013 v Haviji ubila 90 protestnikov, decembra 2013 v Ramadiju pa 17 protestnikov, pripomogel k protivladni vstaji; ker so varnostne sile, ki so se bojevale proti Islamski državi, s podporo iraške vlade vodile šiitske milice, v svoji razširjeni vlogi pa so nekaznovano ugrabile, po hitrem postopku usmrtile, mučile in množično razselile na tisoče družin; ker vlada ni poiskala odgovornih za zlorabe teh milic ali svojih lastnih sil;

G.     ker se vojaški položaji na tleh v Siriji in Iraku od začetka letalskih napadov mednarodne koalicije proti Islamski državi, ki jo vodijo ZDA, niso pretirano razvili; ker Islamska država nadzoruje naravne vire in ozemlje v večjih delih Iraka in Sirije; ker je Islamska država izgubila nadzor v mestu Kobane/Ein El Arab, v delih Mosula in v številnih mestih v provinci Al Anbar;

H.     ker sirski režim še naprej ne napada strateških položajev Islamske države;

I.      ker prizadevanja ZN za pogajanja o politični rešitvi sirskega konflikta, ki jih vodi posebni odposlanec ZN za Sirijo Staffan de Mistura, doslej niso prinesla oprijemljivega napredka;

J.      ker Urad visokega komisarja Združenih narodov za begunce navaja, da je skoraj 50 % vseh Sircev ostalo brez domov in je 40 % beguncev prisiljenih živeti v neprimernih življenjskih razmerah z dolgoročnimi posledicami za izobrazbo dveh milijonov otrok beguncev; ker po podatkih ZN trije izmed štirih Sircev živijo v revščini, brezposelnost pa je presegla 50 %; ker dve tretjini sirskih beguncev v Jordaniji živi pod pragom revščine in 55 % beguncev v Libanonu živi v neprimernih zatočiščih; ker je v državah gostiteljicah naraslo nasilje nad begunci in njihova diskriminacija;

K.     ker je Urad visokega komisarja Združenih narodov za begunce države pozval, naj do leta 2016 zagotovijo vsaj 130 000 prostih mest za preselitev sirskih beguncev; ker so države članice EU obljubile okoli 36 000 mest;

L.     ker je visoki komisar Združenih narodov za begunce opozoril, da je v državah, ki gostijo sirske begunce, predvsem v Libanonu in Jordaniji, „prišlo do dramatičnega povečanja števila prebivalstva, kar je preobremenilo nacionalno infrastrukturo, šole in bolnišnice, izčrpalo zaloge vode in energije ter terjalo visok davek na javne finance in mnoge prebivalce države gostiteljice pahnilo v ekonomske težave“;

M.    ker humanitarne potrebe skokovito rastejo, agencije ZN in druge humanitarne organizacije pa se soočajo s kroničnim pomanjkanjem sredstev; ker je Urad visokega komisarja Združenih narodov za begunce za pomoč beguncem v regiji od januarja 2015 prejel le 51 % sredstev, njegov proračunski primanjkljaj pa tako znaša 1,8 milijarde ameriških dolarjev; ker je bil Svetovni program ZN za hrano decembra 2014 zaradi pomanjkanja sredstev prisiljen začasno ustaviti nujno pomoč v hrani za 1,7 milijona sirskih beguncev;

N.     ker je EU od začetka konflikta Sircem v njihovi državi in beguncem v državah gostiteljicah namenila že več kot 3,1 milijarde evrov za pomoč in obnovo; ker je bil aktiviran mehanizem Unije na področju civilne zaščite, da bi spodbudili hitro napotitev pomoči in strokovnega znanja v regijo;

O.     ker je visoki komisar Združenih narodov za begunce António Guterres 29. januarja 2015 izjavil, da sta se doslej na ravni, ki je potrebna za zadovoljitev potreb sirskega prebivalstva, v Evropi odzvali le dve državi – Švedska in Nemčija; ker je António Guterres EU pozval, naj razmisli o uvedbi sistema kvot, da bi tako zagotovili pravičnejšo porazdelitev prosilcev za azil;

P.     ker je Urad visokega komisarja Združenih narodov za begunce svojo pomoč to zimo povečal z vzpostavitvijo 206 milijonov ameriških dolarjev vrednega zimskega načrta za pomoč milijonom ranljivih ljudi v regiji; ker morajo, kljub tem prizadevanjem, mnogi begunci živeti v nedokončanih stavbah in neustreznih zatočiščih, v katerih so izpostavljeni mrazu, močnemu sneženju in vetru; ker približno 740 000 notranje razseljenih Iračanov biva v neprimernih zatočiščih, cilj Urada visokega komisarja Združenih narodov za begunce pa je z zimsko pomočjo doseči 600 000 teh oseb;

Q.     ker je med begunci v regiji 52 % otrok, kar je okoli 2 milijona otrok beguncev; ker bo zimska pomoč Unicefa v Siriji, Iraku, Libanonu, Jordaniji in Turčiji dosegla 916 000 otrok od predvidenih 1,3 milijona; ker sta Unicef in Svetovni program za hrano z januarjem 2015 začela zimsko kampanjo denarne podpore; ker je po navedbah pomočnice generalnega sekretarja Združenih narodov za humanitarne zadeve Kyung-wha Kang za operacije ZN premalo finančnih sredstev, saj so prejeli le 39 % od potrebnih 2,3 milijarde ameriških dolarjev; ker je Urad visokega komisarja Združenih narodov za begunce poročal, da je na tem območju še vedno zelo težko nuditi ustrezno pomoč civilistom in beguncem;

1.      izraža svojo izjemno zaskrbljenost zaradi humanitarne tragedije, ki se odvija v Iraku in Siriji in ki je brez primere v novejši zgodovini;

2.      ponovno ostro obsoja nenehne in obsežne zlorabe človekovih pravic in druge kršitve, ki jih izvajajo državni in drugi akterji v obeh državah;

3.      priznava, da je nasilje Islamske države le eden izmed dejavnikov, ki prispevajo k humanitarni krizi v Siriji, Iraku in širši regiji; s tem v zvezi poziva mednarodno skupnost, naj podpre politični postopek, ki bo olajšal trpljenje milijonov ljudi iz vseh verskih in etničnih skupin;

4.      poudarja, da bi moral odziv EU na humanitarne potrebe v Siriji in Iraku, kljub grožnji, ki jo predstavljajo oborožene in skrajne skupine na vseh straneh, ostati načelen in v skladu z evropskim soglasjem o humanitarni pomoči in mednarodnim humanitarnim pravom; poziva EU, naj ne pogojuje nujne pomoči s politično agendo, ki temelji na boju proti terorizmu;

5.      poziva vse strani v konfliktu, naj upoštevajo mednarodno humanitarno pravo, zagotovijo varnost civilistov in njihov neoviran dostop do zdravstvenih storitev in humanitarne pomoči ter jim zagotovijo varen in dostojen odhod iz območij, kjer divja nasilje;

6.      ostaja globoko zaskrbljen zaradi grožnje, ki jo Islamska država predstavlja za prebivalstvo Iraka in Sirije ter širše; obsoja skrajno ideologijo in grozote, ki jih je Islamska država zagrešila na območjih pod njenim nadzorom, tudi usmrtitve po hitrem postopku, nezaslišano nasilje nad verskimi in etničnimi manjšinami, nasilno podjarmljenje žensk in deklet ter poboje talcev;

7.      poudarja, da vzpon Islamske države kot pomembnega regionalnega akterja in glavnega središča mednarodne pozornosti od poletja 2014 ne bi smel zasenčiti bistvene in trajne odgovornosti drugih akterjev v sedanji humanitarni katastrofi, še zlasti in predvsem Asadovega režima, a tudi nekdanje iraške vlade ter lokalnih milic in vojskujočih se strani;

8.      ponovno najostreje obsoja zločine sirske vlade nad lastnim prebivalstvom; obsoja Sirijo za uporabo kemičnega orožja, predvsem klorovega plina, proti civilistom in opozicijskim skupinam v Siriji, tudi aprila 2014, s čimer je kršila svoje predhodne mednarodne obveznosti;

9.      poziva sirsko vlado, naj takoj preneha z uporabo zažigalnega orožja v Siriji; poziva države podpisnice, tudi Rusijo in Kitajsko, naj Sirijo pozovejo k spoštovanju mednarodnega protokola o prepovedi uporabe zažigalnega orožja;

10.    obsoja dejstvo, da sirska vlada množično uporablja kasetno razstrelivo nad svojim prebivalstvom, s čimer krši resolucijo Generalne skupščine ZN št. 68/182 iz decembra 2013, ki jo je podprlo 140 držav;

11.    obsoja dejstvo, da Sirija civiliste vztrajno in množično obstreljuje z nevodenimi visoko eksplozivnimi bombami v obliki sodov, na primer v letalskih napadih sirske vlade na Alep, v katerih je bilo le leta 2014 ubitih 3557 civilistov, s čimer nasprotuje resoluciji Varnostnega sveta ZN št. 2139 z dne 22. februarja 2013;

12.    obsoja sirsko strategijo obleganja, kjer svoje civilno prebivalstvo dejansko izstrada v podreditev, da bi tako ponovno zavzela ozemlja, kot se to dogaja v Homsu, taborišču Jarmuk v južnem Damasku, Daraji, vzhodni Ghuti in Moademeji, kar je prizadelo 200 000 civilistov in s čimer krši resolucijo Varnostnega sveta ZN št. 2139 (2013), ki zahteva, da vse strani „takoj odpravijo obleganje naseljenih območij“;

13.    poziva Islamsko državo, Džabhat al Nusra, iraško vlado, kurdske oblasti v Siriji in sirsko vlado, naj izpustijo vse, ki jih samovoljno zadržujejo; poziva sirsko vlado, naj izpusti več kot 85 000 pridržanih oseb, ki jih zadržuje od začetka sirske revolucije leta 2011 v razmerah, ki dejansko pomenijo prisilno izginotje;

14.    obsoja usmrtitve in mučenja Islamske države, kot tudi poboj več tisoč pridržanih oseb v vojaških bolnišnicah v Siriji leta 2014, o čemer so pričali sirski vojaški prebežniki in nevladne organizacije za človekove pravice;

15.    obsoja uporabo otrok vojakov v Islamski državi, enotah za zaščito prebivalstva (YPG), kurdski policiji in vojaških silah v Siriji, pa tudi v silah vseh drugih vpletenih strani, tudi sirske vlade;

16.    pozdravlja vodilno vlogo EU in njenih držav članic v mednarodnem humanitarnem odzivu; je vseeno zaskrbljen, da humanitarne potrebe prebivalstva še naprej presegajo mednarodni odziv; poziva mednarodno skupnost, naj še poveča svoja humanitarna prizadevanja, še zlasti glede na hudo zimo; poziva vse donatorje, naj izpolnijo svoje obljube in čim prej zagotovijo pomoč; poziva, naj se povišajo prispevki EU za humanitarne programe ZN in se okrepi njihovo sodelovanje z mednarodnimi organizacijami;

17.    pozdravlja novo strategijo EU „Elementi regionalne strategije EU za Sirijo in Irak ter proti grožnji Islamske države“, še zlasti njen sveženj v višini 1 milijarde EUR, ki naj bi po navedbah podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko spodbudil vzpostavitev miru in varnosti, ki ju že predolgo uničujejo terorizem in nasilje; poudarja, da konfliktov v regiji ne bi smeli dojemati predvsem kot del boja proti terorizmu, temveč kot boj za upravičene težnje prebivalstva regije, ki so jih leta 2011 izrazili kot „kruh, svoboda, socialna pravičnost in človekovo dostojanstvo“;

18.    podpira dejstvo, da se EU v svoji novi strategiji osredotoča na izobraževanje in usposabljanje; je zaskrbljen, da se to dojema predvsem kot protiteroristični ukrep, čeprav je izobrazba pravica in pomembno orodje za zaščito otrok, tako deklic kot dečkov;

19.    zahteva pojasnilo glede načrtov EU za obsežnejše protiteroristično sodelovanje z državami v regiji, ki jih predlaga v svoji novi regionalni strategiji za Sirijo in Irak, ter opredelitev meril o človekovih pravicah ter civilnih in političnih svoboščinah in posledic za „partnerske države“, če te ne bodo uspele doseči teh meril;

20.    podpira prizadevanja podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, da se okrepi usklajevanje pomoči institucij EU in držav članic; poziva k okrepitvi pisarne EU v turškem Gaziantepu ter odprtju pisarne EU v Erbilu v severnem Iraku, da bi tako izboljšali učinkovitost in vidnost dejavnosti EU na terenu, vključno z boljšim usklajevanjem humanitarne in razvojne pomoči ter podporo neodvisnim organizacijam civilne družbe, še posebno neodvisnim medijskim hišam;

21.    poziva države članice, naj upoštevajo poziv visokega komisarja ZN za begunce k močnejši zavezi za delitev bremen, da bi sirskim beguncem s preselitvami, shemami za humanitarne sprejeme, poenostavljeno združitvijo družin ali prožnejšo vizumsko ureditvijo omogočili iskanje zaščite tudi preko meja sosednjih regij; poziva države članice, naj pospešijo obravnavo prošenj za azil vse večjega števila sirskih beguncev s konfliktnih območij; posebej poudarja, da je treba obravnavati posebno ranljive, na primer tiste s hudimi zdravstvenimi težavami, invalide ter ranljive skupine na podlagi spolne usmerjenosti ali spola; poziva EU, naj obravnava tragično vprašanje smrtonosnih potovanj čez Sredozemlje; poziva države članice, naj v letu 2015 vsaj 5 % beguncem iz Sirije zagotovijo dostop do zaščite zunaj regije, prednostno obravnavajo najbolj ranljive begunce in jim v skladu s konvencijo o beguncih iz leta 1951 zagotovijo popolne pravice;

22.    obsoja dejstvo, da države članice pri vprašanju sirskih beguncev sistematično kršijo Ženevsko konvencijo, predvsem z včasih nasilnim preprečevanjem vstopa sirskim prosilcem za azil na pomorskih in kopenskih mejah Bolgarije, Španije, Grčije in Cipra, s čimer jim onemogočajo, da bi vložili prošnjo za azil;

23.    poziva jordansko vlado, naj ustavi prisilne deportacije palestinskih beguncev iz Sirije in odpravi prepoved njihovega vstopa v državo;

24.    obžaluje, da vse štiri sosednje države Sircem ne priznavajo varnega pravnega statusa;

25.    obsoja nenehno oviranje prizadevanj za razdeljevanje humanitarne pomoči v Siriji in poziva vse sprte strani, naj spoštujejo mednarodno humanitarno pravo in pravo človekovih pravic, na vse možne načine olajšajo zagotavljanje humanitarne pomoči, tudi čez meje in konfliktne linije, in naj zagotovijo varnost vsega medicinskega osebja in humanitarnih delavcev v skladu z različnimi resolucijami Varnostnega sveta Združenih narodov;

26.    obžaluje, da sirska vlada še naprej ne upošteva resolucije Varnostnega sveta ZN z dne 2. februarja 2014, ki zahteva varen in neoviran dostop humanitarnih delavcev preko sirskih meja in konfliktnih linij; globoko obžaluje, da sirska vlada še naprej krši resolucijo Varnostnega sveta ZN z dne 14. julija 2014, ki agencijam ZN in izvajalskim partnerjem dovoljuje dostavo pomoči preko sirskih meja brez dovoljenja vlade;

27.    je prepričan, da je treba takojšnjo humanitarno pomoč in zaščito dopolniti z dolgoročnimi strategijami v podporo socialno-ekonomskim pravicam in priložnostim za življenje povratnikov in notranje razseljenih oseb, da bi okrepili njihovo vlogo in jim omogočili izbiro trajnih rešitev, ki bodo ustrezale njihovim potrebam;

28.    poudarja potrebo po prednostni obravnavi in razširitvi nudenja pomoči, vključno s specializiranimi zdravstvenimi storitvami in psihološko pomočjo za ženske in dekleta;

29.    je resno zaskrbljen zaradi usode obleganih in izstradanih palestinskih beguncev iz taborišča Jarmuk v južnem Damasku v Siriji, kjer je že od leta 2012 v večji meri onemogočen dostop humanitarne pomoči do 18 000 palestinskih beguncev, oblegajo pa jih milice pod nadzorom sirske vlade;

30.    ponovno obsoja nasilje nad osebami LTBG v regiji in njihovo pobijanje, ki je povsem nekaznovano; poudarja, da so osebe LGBT v regiji v še posebej ranljivem položaju, saj so deležne omejene podpore družine in skupnosti ter vladne zaščite, ogrožena pa je tudi njihova varnost v begunskih skupnostih in v nekaterih družbah držav gostiteljic; poziva iraško vlado, delegacijo EU v Iraku in veleposlaništva držav članic EU v regiji, naj zaščitijo osebe LGBT in pospešijo neposredno preselitev posameznikov LGBT, ki bežijo zaradi strahu za lastno varnost;

31.    je še naprej zaskrbljen, da Islamska država in povezane skupine uporabljajo in izkoriščajo naftna polja in povezano infrastrukturo z uporabo mobilnih naftnih rafinerij, kar jim prinaša še večje prihodke, ter vse države poziva, naj spoštujejo resoluciji Varnostnega sveta ZN št. 2161 (2014) in 2170 (2014), ki obsojata vsakršno trgovino, neposredno ali posredno, z IS in povezanimi skupinami; poziva EU, naj z zaostritvijo sankcij Islamski državi prepreči prodajo nafte; poziva EU, naj uvede sankcije zoper vse (vlade, javna in zasebna podjetja), ki sodelujejo pri transportu, predelavi, rafiniranju in trženju nafte, načrpane na območjih pod nadzorom Islamske države, hkrati pa strogo nadzoruje finančne tokove, da bi preprečila gospodarske dejavnosti IS in njeno izkoriščanje davčnih oaz;

32.    poziva k ostrejšem nadzoru nad opremo, ki jo za gradnjo mobilnih naftnih rafinerij preko Turčije pošiljajo v Irak, in k boljšemu sodelovanju med turško vlado in regionalno vlado Kurdistana ter iraškimi oblastmi v boju proti tihotapljenju nafte v regiji; pozdravlja ukrepe, ki jih je avgusta 2014 sprejel Kuvajt, da bo posameznikom preprečeval zbiranje sredstev za Islamsko državo v mošejah in preusmeril humanitarno pomoč preko uveljavljenih človekoljubnih organizacij; ponovno poziva, naj se sankcije EU na prihodke iz nafte sirski vladi dosledno izvajajo; pozdravlja prepoved izvoza goriv zračnim silam Sirije, ki jo je EU sprejela decembra 2014;

33.    poudarja, da je Islamska država v prvi vrsti posledica, ne pa vzrok trenutnih pretresov, ki preplavljajo Bližnji vzhod in soseščino; opominja, da je Islamska država v osnovi vzniknila iz daljšega obdobja kršitev človekovih pravic in nekaznovanosti, prijateljskega kapitalizma, vsesplošne korupcije, sektaštva, marginalizacije in diskriminacije celotnih skupin, zlasti socialno prikrajšanih arabskih sunitov, pa tudi iz dolge zgodovine zunanjih manipulacij in posredovanj regionalnih in zahodnih akterjev; zato meni, da učinkovit odziv mednarodne skupnosti na zločinska dejanja in naravo Islamske države zahteva zbran, vključujoč in strateški akcijski načrt, temelječ na mednarodnih predpisih;

34.    poudarja, da bi morala regionalna strategija EU za boj proti IS ustrezno opredeliti in se osredotočiti na globoke socialno-ekonomske, kulturne in politične korenine pojava Islamske države, obenem pa spodbujati dolgoročno politično rešitev sirskega konflikta, podpirati vključujoč, odgovoren in demokratičen Irak ter upoštevati interese vseh udeleženih skupin prebivalstva;

35.    ponovno poziva k trajnostni rešitvi sirskega konflikta z vključujočim političnim procesom na podlagi ženevskega sporočila iz junija 2012, ki ga bo vodila Sirija; obžaluje, da t.i. konferenca Ženeva 2, ki je potekala januarja 2014, ni prinesla oprijemljivih rezultatov;

36.    izraža svojo popolno podporo prizadevanjem posebnega odposlanca ZN za Sirijo, ki skuša doseči lokalna premirja in humanitarne prekinitve ognja, ki bi jih upoštevale vse strani, da bi lahko dostavili humanitarno pomoč;

37.    je še vedno prepričan, da v Siriji in Iraku ne more biti trajnega miru, če vse vpletene strani storile ne bodo odgovarjale za zločine, ki so jih zagrešile med konfliktom; globoko obžaluje, da sta Rusija in Kitajska z vetom zavrnili resolucijo Varnostnega sveta ZN z dne 22. maja 2014, s katero bi razmere v Siriji predložili pred Mednarodno kazensko sodišče, medtem ko je 13 ostalih članic podprlo to rešitev; ponovno poziva, naj razmere v Siriji obravnava Mednarodno kazensko sodišče, in podpira vse pobude za to;

38.    meni, da je uspeh in privlačnost Islamske države in drugih džihadističnih skupin, tudi za več tisoč evropskih džihadskih bojevnikov, prav tako rezultat napačnih politik zahodnih in regionalnih akterjev, začenši s podporo skupinam, ki spodbujajo skrajne in nasilne razlage salafistične ideologije, nasilno vojno proti Iraku in resne, obsežne in sistematične kršitve človekovih pravic, ki jih proti arabskim sunitov izvaja sirski režim, za katere ostaja že od začetka sirske revolucije leta 2011 nekaznovan;

39.    poziva k novi evropski politiki odkritega priznavanja preteklih napak, tudi programov mučenja in soudeležbe v kršitvah človekovih pravic, ki so bile zagrešene v okviru t.i. boja proti terorizmu, kot tudi k aktivni politiki odpravljanja različnih oblik diskriminacije proti muslimanskemu prebivalstvu in boju proti sedanjemu valu protimuslimanskih gibanj v Evropi;

40.    meni, da dramatična nestabilnost v južni soseščini od EU terja nove politične korake, od kurdske regije in predvsem severnega Iraka pa, da morebiti prevzameta pomembnejšo vlogo kot sidrišči stabilnosti in umiritve razmer, z ustrezno krepitvijo te vloge; poziva tudi k reviziji politike do Saudove Arabije, da bi vlado prisilili k izvedbi temeljnih reform državne doktrine in državnih institucij ter zaustavitvi vse podpore posameznikov v Saudovi Arabiji nasilnim islamističnim skupinam; povsem podpira vsa prizadevanja EU, da reši dolgotrajni jedrski konflikt z Iranom, in meni, da bi morali Palestinsko oblast podpirati pri njenih prizadevanjih za mednarodno priznanje palestinske državnosti;

41.    naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, vladam in parlamentom držav članic, vladi in svetu predstavnikov Iraka, regionalni vladi Kurdistana, generalnemu sekretarju Združenih narodov, svetu Združenih narodov za človekove pravice in vsem stranem, udeleženim v konfliktu v Siriji.

(1)

Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0023.

Pravno obvestilo