Predlog resolucije - B8-0231/2015Predlog resolucije
B8-0231/2015

PREDLOG RESOLUCIJE o prednostnih nalogah EU za Svet za človekove pravice (UNHRC) v letu 2015

4.3.2015 - (2015/2572(RSP))

ob zaključku razprave o izjavi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko
v skladu s členom 123(2) Poslovnika

Ignazio Corrao, Fabio Massimo Castaldo, Laura Agea, Rolandas Paksas, Giulia Moi, Valentinas Mazuronis v imenu skupine EFDD

Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0228/2015

Postopek : 2015/2572(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
B8-0231/2015
Predložena besedila :
B8-0231/2015
Razprave :
Sprejeta besedila :

B8-0231/2015

Resolucija Evropskega parlamenta o prednostnih nalogah EU za Svet za človekove pravice (UNHRC) v letu 2015

(2015/2572(RSP))

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah, konvencij OZN o človekovih pravicah in njihovih izbirnih protokolov, vključno s Konvencijo o otrokovih pravicah in Konvencijo o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk,

–       ob upoštevanju resolucije generalne skupščine OZN št. 60/251 o ustanovitvi Sveta za človekove pravice (UNHRC),

–       ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah, Evropske socialne listine ter Listine EU o temeljnih pravicah,

–       ob upoštevanju strateškega okvira in akcijskega načrta EU za človekove pravice in demokracijo, sprejetih 25. junija 2012,

–       ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Svetu za človekove pravice,

–       ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o kršitvah človekovih pravic in nujnih resolucij o teh temah,

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne ... o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji v svetu v letu 2013 in politiki Evropske unije na tem področju[1],

–       ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanje zadeve z dne 9. februarja 2015 o prednostnih nalogah EU v okviru forumov OZN za človekove pravice,

–       ob upoštevanju členov 2, 3(5), 18, 21, 27 in 47 Pogodbe o Evropski uniji,

–       ob upoštevanju skorajšnjega 28. zasedanja Sveta za človekove pravice, ki bo potekalo od 2. do 27. marca 2015,

–       ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.     ker je spoštovanje, spodbujanje in varstvo univerzalnosti človekovih pravic vtkano v etični in pravni red Evropske unije in temelj evropske enotnosti in integritete;

B.     ker človekove pravice veljajo za vse ljudi, ne glede na državljanstvo, raso, spol, narodnost, vero ali drug status, spoštovanje teh pravic pa je zajeto v splošni deklaraciji o človekovih pravicah, mednarodnem paktu o političnih in državljanskih pravicah, mednarodnem paktu o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah ter drugih konvencijah, deklaracijah in resolucijah s področja človekovih pravic;

C.     ker so vse človekove pravice – tako državljanske, politične, ekonomske, socialne kot kulturne – nedeljive, medsebojno povezane ter soodvisne in kršenje katere koli od njih neposredno in omaja tudi druge;

D.     ker nespoštovanje človekovih pravic in pomanjkanje legitimne demokratične participacije vodita v nestabilnost, propad držav, humanitarne krize in oborožene konflikte;

E.     ker se Unija pri ukrepanju v odnosih s tretjimi državami ravna po členu 21 Lizbonske pogodbe, v katerem je potrjena univerzalnost in nedeljivost človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter zagotovljeno spoštovanje človekovega dostojanstva, načel enakosti in solidarnosti ter načel iz ustanovne listine Združenih narodov in mednarodnega prava;

F.     ker so vse države dolžne spoštovati temeljne pravice svojega prebivalstva in ustrezno ukrepati, da bi to zagotovile na nacionalni ravni, sodelovati pa morajo tudi na mednarodni ravni, da bi odpravile ovire za uresničevanje človekovih pravic na vseh področjih;

G.     ker redna zasedanja Sveta za človekove pravice, imenovanje posebnih poročevalcev, mehanizem splošnega rednega pregleda in posebni postopki, v katerih se obravnavajo bodisi razmere v posameznih državah bodisi posamezne teme, prispevajo k uveljavljanju in spoštovanju človekovih pravic, demokracije in pravne države;

H.     ker se žal prav nekatere članice Sveta za človekove pravice uvrščajo med najhujše kršiteljice človekovih pravic in imajo kaj klavrno zgodovino sodelovanja pri posebnih postopkih OZN in izpolnjevanja zahtev o poročanju neodvisnim organom OZN za človekove pravice;

Svet za človekove pravice

1.      pozdravlja prednostne naloge EU za bližajoče se 28. redno zasedanje Sveta za človekove pravice, kakor je Svet določil v svojih sklepih dne 9. februarja 2015;

2.      pozdravlja imenovanje veleposlanika Joachima Rückerja za predsednika Sveta za človekove pravice za leto 2015;

3.      čestita Zejdu Raadu Al Huseinu k imenovanju za visokega komisarja OZN za človekove pravice in ponovno izraža veliko podporo njegovim prizadevanjem in njegovemu mandatu;

4.      odobrava navzočnost podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federice Mogherini na seji Sveta za človekove pravice na visoki ravni, saj je to močno sporočilo o veliki zavezanosti EU mnogostranskemu sistemu človekovih pravic;

5.      pozdravlja letno poročilo visokega komisarja OZN za človekove pravice za generalno skupščino za obdobje december 2013–november 2014 in popolnoma podpira neodvisnost in integriteto njegovega urada; poudarja, da je pomembno ubraniti njegovo neodvisnost in tako zagotoviti, da bo lahko še naprej učinkovito in nepristransko opravljal svojo nalogo; ponavlja, da mu morajo biti na voljo ustrezna finančna sredstva;

6.      opozarja na zavezo Parlamenta in njegovega pododbora za človekove pravice, da bosta podpirala močan mnogostranski sistem za človekove pravice pod okriljem OZN, vključno s tretjim odborom generalne skupščine, Svetom za človekove pravice in uradom visokega komisarja za človekove pravice, ter delo sorodnih specializiranih agencij OZN, kot je Mednarodna organizacija dela, in delo v okviru posebnih postopkov OZN;

7.      spodbuja Evropsko službo za zunanje delovanje, naj zlasti prek delegacij EU v New Yorku in Ženevi s pravočasnim in poglobljenim posvetovanjem poveča usklajenost EU, da bi predstavili enotno stališče Unije; ponavlja, da je pomembno, da se delo, opravljeno v New Yorku in Ženevi v okviru generalne skupščine OZN, delo tretjega odbora in Sveta za človekove pravice vključi v ustrezne notranje in zunanje dejavnosti EU in tako zagotovi usklajenost;

8.      znova izraža podporo mehanizmu splošnega rednega pregleda in zadovoljstvo z dragocenim delom v tem okviru ter poziva države članice, naj dejavno pripravijo svoje splošne redne preglede, tudi z vključitvijo civilne družbe, naj v času splošnega rednega pregleda vodijo interaktiven dialog, naj uresničijo priporočila splošnega rednega pregleda in konkretno ukrepajo za izboljšanje in zagotovitev izpolnjevanja svojih obveznosti na področju človekovih pravic;

9.      poziva EU in države članice, naj še naprej spremljajo priporočila splošnega rednega pregleda v vseh političnih dialogih EU s posameznimi državami, da bi ugotovile, kako bi jih lahko podprle pri uresničevanju priporočil;

10.    znova izraža podporo posebnim postopkom in neodvisnosti nosilcev mandata, saj jim to omogoča popolnoma nepristransko opravljanje funkcije, ter vse države poziva, naj sodelujejo pri teh postopkih;

11.    meni, da je pomembno pošiljati parlamentarne delegacije na seje Sveta za človekove pravice in druge pomembne seje generalne skupščine OZN;

12.    obžaluje, da je manevrski prostor za sodelovanje med civilno družbo in Svetom za človekove pravice vse manjši ter da imajo nevladne organizacije vedno manj priložnosti, da bi na njegovih zasedanjih dobile besedo; poziva EU in Svet za človekove pravice, naj zagotovita, da bodo lahko predstavniki civilne družbe čim več prispevali na njegovem 28. zasedanju, pa tudi v procesu splošnega rednega pregleda ter drugih mehanizmih OZN za človekove pravice, in sicer brez bojazni, da bodo po vrnitvi v domačo državo deležni maščevalnih ukrepov;

Državljanske in politične pravice

13.    znova poudarja, da je svoboda izražanja, ki je steber vsake svobodne in demokratične družbe, temeljna pravica vsakega posameznika; ostro obsoja smrt 12 ljudi v napadu na časnik Charlie Hebdo, med njimi tudi karikaturistov, in štirih ljudi v trgovini s košer hrano v Franciji januarja 2015 ter umor filmskega režiserja in varnostnika v sinagogi v Københavnu, ki so jih zakrivili teroristi, katerih cilj je bil napad na svobodo govora in veroizpovedi;

14.    obsoja, da ekstremistične in džihadistične skupine v vseh državah, zlasti v Siriji, Iraku, Mjanmaru, Nigeriji in Srednjeafriški republiki, izkoriščajo vero, da izvajajo oborožene in bombne napade, samomorilske bombne napade, ugrabitve in druga nasilna dejanja, s katerimi ustrahujejo prebivalstvo; meni, da je treba v boju proti terorizmu ukrepati proti njegovim temeljnim vzrokom, to pa so med drugim socialna izključenost, politična marginalizacija in neenakost; poziva k večjim prizadevanjem, da bi zaščitili pravice pripadnikov verskih manjšin;

15.    je zaskrbljen zaradi vseh oblik omejevanja svobode zbiranja in združevanja, vključno s prepovedjo organizacij civilne družbe, agresivno uporabo kazenskega prava v primerih razžalitve in drugih restriktivnih zakonov, pretiranimi zahtevami glede registracije in poročanja in pretirano restriktivnimi predpisi o financiranju iz tujine, ter znova poudarja, da je svoboda združevanja in mirnega zbiranja temeljni element človekovih pravic;

16.    poziva vse vlade, naj spodbujajo in podpirajo organizacije civilne družbe in zagovornike človekovih pravic in jim omogočijo delovanje brez strahu, represije ali ustrahovanja, naj sodelujejo s Svetom OZN za človekove pravice in mehanizmom splošnega rednega pregleda ter naj zagotovijo, da bodo države, ki sprejemajo povračilne ukrepe proti zagovornikom človekovih pravic, za to odgovarjale, zlasti kadar so posledice takih ukrepov smrtne žrtve, kot v primeru aktivistke za človekove pravice Cao Šunli na Kitajskem, ki je umrla marca 2014, potem ko se je bila skušala vkrcati na letalo, da bi se udeležila zasedanja Sveta za človekove pravice v Ženevi septembra 2013;

17.    ponovno obsoja uporabo smrtne kazni in odločno podpira moratorij kot korak na poti k njeni odpravi;

18.    ponovno poudarja, da se je pomembno boriti proti mučenju in drugim oblikam slabega ravnanja in da se je EU zavezala, da bo to tematiko uvrstila med prednostne naloge, tudi problematiko otrok, in da bo pomagala pri delu posebnega poročevalca OZN; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, Komisijo in države članice EU, naj pokažejo skupno zavezanost odpravi mučenja in podpori žrtvam, predvsem tako, da še naprej prispevajo oziroma začnejo prispevati v prostovoljni sklad OZN za žrtve mučenja in v posebni sklad, ustanovljen z izbirnim protokolom h konvenciji proti mučenju;

19.    izraža zaskrbljenost zaradi nepretrgane in razširjene diskriminacije in kršenja pravic migrantov, tudi prosilcev za azil in beguncev; poziva EU in države članice, naj podprejo delo posebnega poročevalca OZN za človekove pravice migrantov in izvajanje njegovih priporočil; poziva vlade, naj spoštujejo človekove pravice in neodtujljivo dostojanstvo migrantov, naj ustavijo samovoljne aretacije in pridržanja ter naj po potrebi pregledajo roke za pridržanje in uporabijo alternativne možnosti, da bi preprečile nesorazmerno pridržanje nezakonitih migrantov; poziva vlade, naj v vseh okoliščinah spoštujejo načelo nevračanja in naj v primeru izgona migrantov v celoti izpolnijo vse svoje mednarodne obveznosti; poziva države, naj, če še niso, uvedejo sisteme in postopke, s katerimi bodo v vseh svojih programih in institucijah, ki se ukvarjajo z migracijami, zagotovile popolno spoštovanje obveznosti po mednarodnem pravu človekovih pravic;

20.    podpira zadnje poročilo in ugotovitve posebnega poročevalca OZN o sodobnih oblikah rasizma, rasne diskriminacije, ksenofobije in podobnih oblik nestrpnosti; poziva EU in države članice, naj v svoji notranji politiki izvajajo njegova priporočila, da bi odpravile rasno, etnično in ksenofobno sovraštvo in hujskaštvo na internetu in v družbenih omrežjih, in sicer z ustreznimi zakonskimi ukrepi, pri čemer naj bodo v celoti spoštovane temeljne pravice, kot sta pravica do izražanja in svoboda misli;

21.    priznava, da je izjemno hitri razvoj informacijske in komunikacijske tehnologije preoblikoval okolje za uveljavljanje pravice do svobode izražanja in dostopa do informacij po vsem svetu ter istočasno ustvaril izjemne prednosti in sprožil številne resne pomisleke; ob tem odobrava, da je Svet maja 2014 sprejel smernice EU glede svobode izražanja na spletu in drugje, in obsoja vsakršno omejevanje digitalnega komuniciranja, predvsem če je usmerjeno proti akterjem civilne družbe; ponavlja, da je treba posebno pozornost nameniti pravicam novinarjev in piscev spletnih dnevnikov;

22.    poziva Svet za človekove pravice, naj nadaljuje razpravo o pravici do zasebnosti in v ta namen imenuje posebnega poročevalca OZN za to pravico, zlasti na področju digitalnih komunikacij;

Socialne in ekonomske pravice

23.    je seznanjen, da načrti OZN po letu 2015 glede razvojnih ciljev tisočletja zajemajo cilj odprave revščine do leta 2030 s celostnim pristopom k ekonomskim, socialnim in okoljskim vprašanjem; pozdravlja zbirno poročilo generalnega sekretarja OZN pred posebnim vrhunskih srečanjem OZN o agendi trajnostnih razvojnih ciljev po letu 2015; se pridružuje njegovemu pozivu, da bi bil morali k odpravljanju revščine pristopiti glede na potrebe in pravice ljudi;

24.    meni, da se je pomembno spoprijeti z naraščajočo in skrajno neenakostjo, da bi se borili proti revščini na splošno in spodbujali socialne in ekonomske pravice, predvsem z omogočanjem dostopa do hrane, vode, izobraževanja, zdravstva in ustreznih stanovanj; ob tem opozarja na naraščajoči problem prisvajanja zemlje, s čimer se je treba spoprijeti;

25.    meni, da korupcija, utaja davkov, slabo gospodarjenje z javnim dobrim in pomanjkanje odgovornosti prispeva h kršenju pravic državljanov, saj vse to preusmerja denar od naložb v prepotrebne javne storitve, kot je izobraževanje, osnovne zdravstvene storitve in druga družbena infrastruktura, ter tako ohranja revščino prebivalstva; opominja, da so vlade po mednarodnem paktu o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah dolžne spoštovati pravice svojih državljanov in zagotoviti ustrezna sredstva za to; ob tem poudarja, da je treba posvetiti posebno pozornost zaščiti zagovornikov človekovih pravic, ki so dejavni na področju spodbujanja ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic;

26.    ponovno poziva EU in države članice, naj podprejo imenovanje posebnega poročevalca OZN o finančnem kriminalu, korupciji in človekovih pravicah;

Podjetništvo in človekove pravice

27.    odločno podpira resnično in obsežno razširjanje in izvajanje vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah znotraj in zunaj EU; poziva vse akterje, naj dejavno sodelujejo na 11. seji delovne skupine OZN o človekovih pravicah, nadnacionalnih korporacijah in drugih podjetjih ter podprejo prizadevanja za uskladitev svojih politik s smernicami Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) za multinacionalne družbe ter z vodilnimi načeli OZN o podjetništvu in človekovih pravicah; ponavlja svoj poziv Evropski komisiji, naj pred koncem leta 2015 izda poročilo, kako države članice EU izvajajo vodilna načela OZN o podjetništvu in človekovih pravicah;

28.    poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj delegacije EU po vsem svetu spodbujata k sodelovanju z evropskimi podjetji, da bi spodbujala spoštovanje človekovih pravic, in zagotovita, da se tema „podjetništvo in človekove pravice“ vključi med osrednje teme lokalnih razpisov za zbiranje predlogov v okviru evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice; poziva EU in države članice, naj sodelujejo v razvijajoči se razpravi o pravno zavezujočem mednarodnem instrumentu o podjetništvu in človekovih pravicah v sistemu OZN;

Pravice žensk

29.    ponovno izraža podporo pekinški deklaraciji OZN in izhodiščem za ukrepanje iz leta 1995; odobrava poglobljen pregled pekinške deklaracije ob 20-letnici četrte svetovne konference o ženskah in 15-letnice sprejetja resolucije OZN o nasilju nad ženskami; meni, da je to dobra priložnost za ovrednotenje in ugotovitev napredka in omejitev pri zmanjševanju razlik med spoloma ter za nadaljnje spodbujanje enakosti spolov s konkretnimi ukrepi;

30.    opaža, da kljub že doseženemu napredku pri doseganju enakosti spolov in opolnomočenju žensk na območjih oboroženih konfliktov še vedno doživljajo spolno nasilje in množična posilstva in da zaradi družinskega nasilja še vedno vsak dan umre srhljivo veliko žensk; poziva vse vlade, naj konkretno ukrepajo proti vsem oblikam nasilja nad ženskami, EU in države članice pa ponovno poziva, naj ratificirajo konvencijo Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in boju proti njemu;

31.    poudarja, da je vključevanje načela enakosti spolov pomembno orodje vseh, ki oblikujejo politiko, pri doseganju enakih možnosti, zajema pa reorganizacijo, izboljšanje, razvoj in ovrednotenje politik, da bo na vseh področjih, ravneh in v vseh fazah vključen pristop enakih možnosti;

Otrokove pravice

32.    je zaskrbljen, da kljub doseženemu napredku po sprejetju konvencije o otrokovih pravicah leta 1989 vsaj 58 milijonov otrok ne hodi v šolo – predvsem deklic, otrok iz revnih družin, invalidnih otrok in otrok na konfliktnih območjih, poleg tega mnogo otrok še vedno pestijo bolezni, ki bi jih zlahka preprečili, številne pa izkoriščajo za delo;

33.    poziva vse države, naj se zavežejo, da bodo odpravile najhujše oblike dela otrok, opredeljene v členu 3 konvencije Mednarodne organizacije dela št. 182 – otroško suženjstvo, trgovina z otroki, prostitucija in nevarno delo, ki ogroža otrokovo telesno in dušeno zdravje;

34.    opominja, da je ena glavnih dolžnosti države, da vsem otrokom zagotovi šolanje, in sicer z zagotovitvijo več možnosti, ustanovitvijo ustreznih institucij in z reševanjem strukturnih vzrokov za največje ovire pri splošnem osnovnem izobraževanju – pri tem je največja prepreka predvsem velik osip;

35.    poziva, da bi EU ustrezno financirala programe demobilizacije in ponovnega vključevanja za otroke, ki so doživeli oborožene konflikte, in otroke vojake; ponovno izraža veliko podporo kampanji Otroci, ne vojaki, kakor je bilo izraženo na predstavitvi pododbora za človekove pravice na to temo 3. decembra 2014; pozdravlja letna poročila posebne predstavnice OZN za otroke v oboroženih konfliktih in posebne predstavnice o nasilju nad otroki ter poročilo posebne poročevalke o prodaji otrok, otroški prostituciji in otroški pornografiji;

Podnebne spremembe in človekove pravice

36.    poudarja, da imajo podnebne spremembe zelo hude posledice za ranljive skupine in posameznike, zlasti v državah z nizkimi dohodki ter nizkih obalnih in otoških državah, ki nimajo ekonomskih virov za prilagajanje na velike okoljske spremembe;

37.    odobrava, da je Svet za človekove pravice priznal, da lahko podnebne spremembe ogrozijo preživetje prebivalcev in onemogočijo uveljavljanje temeljnih, mednarodno priznanih človekovih pravic; zato poziva države pogodbenice, naj na konferenci o podnebnih spremembah v Parizu leta 2015 sprejmejo nujno potrebne ambiciozno zastavljene ukrepe za blažitev in prilagajanje;

Boj proti nekaznovanju in Mednarodno kazensko sodišče

38.    ponovno izraža popolno podporo delu Mednarodnega kazenskega sodišča v okviru njegove vloge pri odpravljanju nekaznovanja storilcev najhujših kaznivih dejanj, ki zadevajo mednarodno skupnost, ter pri zagotavljanju pravice žrtvam vojnih hudodelstev, hudodelstev zoper človečnost in genocida; je pozoren na vse poskuse spodkopavanja njegove legitimnosti ali neodvisnosti; poziva EU in države članice EU, naj s sodiščem sodelujejo ter mu zagotovijo močno diplomatsko in politično podporo, tudi v OZN; poziva EU, države članice in posebne predstavnike EU, naj se dejavno zavzemajo za Mednarodno kazensko sodišče, izvajanje njegovih odločb in boj proti nekaznovanju za kazniva dejanja iz rimskega statuta;

Domorodna ljudstva

39.    poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, Komisijo in države članice, naj v skladu s sklepnim dokumentom svetovne konference o domorodnih ljudstvih (resolucija generalne skupščine OZN 69/2) podprejo revizijo mandata za mehanizem strokovnjakov za pravice domorodnih ljudstev, in sicer v zvezi s spremljanjem, vrednotenjem in boljšim izvajanjem deklaracije o pravicah domorodnih ljudstev; poziva države članice, naj zahtevajo, da bodo vsi nosilci mandata za ta posebni postopek namenili posebno pozornost vprašanjem žensk in deklet iz domorodnih skupnosti in da bodo o tem poročali Svetu za človekove pravice; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in države članice, naj dejavno podpirajo razvoj sistemskega akcijskega načrta za avtohtone prebivalce, kakor je bilo septembra 2014 zahtevano v resoluciji generalne skupščine OZN, zlasti glede organizacije rednega posvetovanja z domorodnimi ljudstvi v tem procesu;

Mednarodne kulturne in športne prireditve v povezavi s človekovimi pravicami

40.    obsoja vse bolj razširjeno prakso, da avtoritarne države gostijo velike športne ali kulturne dogodke, da bi okrepile svojo mednarodno legitimnost, pri tem pa še bolj zatirajo domače oporečnike; poziva EU in države članice, naj dejavno odpirajo to vprašanje, tudi v Svetu za človekove pravice, in naj z nacionalnimi športnimi zvezami, podjetji in organizacijami civilne družbe obravnavajo praktične vidike sodelovanja na teh prireditvah, med drugim na prvih evropskih igrah v Bakuju leta 2015 in svetovnem nogometnem prvenstvu v Rusiji leta 2018;

EU in vključevanje vprašanja človekovih pravic

41.    poziva EU, naj podpira univerzalnost in nedeljivost človekovih pravic, tudi državljanskih in političnih, ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic, in sicer v skladu s členom 21 Lizbonske pogodbe ter splošnimi določbami o zunanjem delovanju Unije, kakor so zapisane v Pogodbi o Evropski uniji;

42.    poziva EU, države članice, Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj vključujejo spoštovanje človekovih pravic v vsa področja zunanje politike s tretjimi državami; poleg tega poudarja, da mora politika EU na področju človekovih pravic zagotoviti, da bodo notranje in zunanje politike usklajene, skladne z obveznostjo EU po Pogodbi in da glede spoštovanja človekovih pravic ne bo dvojnih meril;

43.    poziva EU, naj sprejme pristop na podlagi pravic in vključi spoštovanje človekovih pravic v trgovinsko, naložbeno in razvojno sodelovanje, pa tudi v skupno varnostno in obrambno politiko;

Prednostne naloge EU v zvezi s problematiko posameznih držav

Ukrajina

44.    je močno zaskrbljen zaradi stopnjevanja nasilja in oboroženega konflikta na uporniških jugovzhodnih območjih; obsoja obsežne kršitve človekovih pravic, ki so jih zagrešile vse strani v tem konfliktu, in popolnoma podpira misijo OZN za spremljanje človekovih pravic in posebno opazovalno misijo OVSE v Ukrajini; ostaja močno zaskrbljen zaradi diskriminacije in razširjenih kršitev človekovih pravic nad lokalnim ukrajinskim prebivalstvom;

Demokratična ljudska republika Koreja (DLRK)

45.    odobrava načrtovano podaljšanje mandata posebnega poročevalca o razmerah na področju človekovih pravic v Demokratični ljudski republiki Koreji; pozdravlja tudi resolucijo generalne skupščine OZN, v kateri poziva varnostni svet, naj ustrezno ukrepa in zagotovi odgovornost, tudi z razmislekom o tem, ali bi bilo treba razmere v DLR Koreji predati Mednarodnemu kazenskemu sodišču;

Iran

46.    pozdravlja resolucijo Sveta za človekove pravice iz marca 2014 o položaju človekovih pravic v Islamski republiki Iran in podaljšanje mandata posebnega poročevalca, ter poziva Iran, naj mu kot odločilni pokazatelj svoje pripravljenosti za vzpostavitev dialoga o človekovih pravicah dovoli vstop v državo; ponovno obsoja uporabo smrtne kazni v Iranu in veliko število usmrtitev; podpira skupno izjavo nosilcev mandata za ta posebni postopek iz avgusta 2014, v kateri so obsodili val aretacij in obsodb v Iranu, naperjenih proti akterjem civilne družbe; poziva EU in Svet za človekove pravice, naj še naprej pobliže spremljata stanje na področju človekovih pravic in zagotovita, da bodo človekove pravice ostale osrednja prednostna naloga v vseh stikih z iransko vlado;

Mjanmar/Burma

47.    izraža podporo poročilu posebne poročevalke OZN razmerah na področju človekovih pravic v Mjanmarju za 69. zasedanje generalne skupščine, v katerem priznava doslej doseženi napredek in opredeljuje preostala zaskrbljujoča področja; poziva vlado, naj vključi človekove pravice v institucionalni in pravni okvir države in v vsa področja politike ter naj spoštuje pravico izražanja in do zbiranja, da bodo lahko ljudje prosto in brez strahu, ustrahovanja ali nadlegovanja izražali svoja stališča o vladni politiki;

Belorusija

48.    izraža zaskrbljenost zaradi nenehnih kršitev človekovih pravic v Belorusiji; obsoja, da so bile leta 2014 izvedene tri usmrtitve, da je prišlo do nadlegovanja zagovornikov človekovih pravic, preganjanja neodvisnih novinarjev, cenzure vseh internetnih komunikacij in restriktivne zakonodaje o nevladnih organizacijah; poziva, naj se posebnemu poročevalcu OZN podaljša mandat, ter poziva belorusko vlado, naj nosilcem mandata za ta posebni postopek in tudi posebnemu poročevalcu dovoli vstop v državo;

Bahrajn

49.    je še vedno zaskrbljen zaradi državljanskih nemirov v Bahrajnu ter zaradi položaja tamkajšnjih zagovornikov človekovih pravic in aktivistov politične opozicije; poziva vse akterje v tej državi, naj se začnejo konstruktivno in vključujoče pogovarjati, da bi dosegli resnično spravo in spoštovanje človekovih pravic za vse bahrajnske skupnosti; poziva, naj se takoj in brezpogojno izpusti vse zapornike vesti, novinarje, zagovornike človekovih pravic in miroljubne protestnike, in izraža podporo skupni izjavi nosilcev mandata za ta posebni postopek z dne 4. februarja 2015 v zvezi z aretacijo visokega opozicijskega politika in s tem povezanimi demonstracijami, ki so jih razgnali; poziva države članice EU in druge članice Sveta za človekove pravice, naj še naprej pobliže spremljajo razmere na področju človekovih pravic v Bahrajnu, pa tudi, kako ta država izvaja svoje zaveze iz procesa splošnega rednega pregleda, ter priporočila državne neodvisne preiskovalne komisije, ki jih je bahrajnski kralj z odobravanjem sprejel;

Egipt

50.    odobrava ugotovitve iz splošnega rednega pregleda za Egipt iz novembra 2014 in z zanimanjem pričakuje, da bodo na skorajšnji seji Sveta za človekove pravice sprejete; poziva Egipt, naj nemudoma in brezpogojno izpusti vse, ki so zaprti zaradi mirnega uveljavljanja svoje pravice do izražanja, zbiranja in združevanja; zahteva tudi, naj egiptovska vlada uveljavi zakonodajo, ki bo skladna z mednarodnimi standardi in bo zagotavljala pravico do združevanja, zapisano v ustavi, skupaj s pravico do prejemanja in porabljanja sredstev, ter naj razveljavi zakon o protestih, sprejet novembra 2013, in uvede novo zakonodajo, s katero bo jamčila pravico do zbiranja; poziva egiptovsko vlado, naj sproži sodno preiskavo, kdo je ukazal in dal izvesti nezakonite poboje med zatrtjem večinoma mirnih demonstracij od 3. julija 2013 dalje, vključno z razgnanimi protesti 14. avgusta 2013 na trgih Raba in Nahda, ko so bili ubiti številni protestniki;

Mali

51.    z odobravanjem spremlja delo neodvisnega izvedenca OZN za razmere na področju človekovih pravic v Maliju in poziva Svet za človekove pravice, naj mu podaljša mandat; odobrava napredek malijske vlade pri ponovnem vzpostavljanju sodnega sistema v nekaterih delih države in pri preiskavah o mučenju leta 2012 in poboju 21 elitnih vojakov, in pozdravlja ustanovitev komisije za resnico, pravico in spravo; je še vedno zaskrbljen zaradi vse slabših varnostnih razmer in nepretrgane uporabe in rekrutiranja otrok vojakov ter poziva malijsko vlado, naj preišče in pred sodišče privede vse iz vseh vojskujočih se frakcij, ki so odgovorni za vojna hudodelstva v oboroženem konfliktu 2012–2013, ter naj zagotovi, da bo pri morebitnem prihodnjem mirovnem sporazumu zahtevano odgovarjanje, da bo komisija za resnico imela več pooblastil in da bodo se bo pripadnike varnostnih sil preverjalo;

Južni Sudan

52.    poziva Afriško unijo, naj objavi poročilo svoje preiskovalne komisije o kršitvah človekovih pravic in zlorabah, ki so jih zakrivile vse strani v tej državi, kar bi bil korak k uveljavljanju pravice v zvezi s kršitvami človekovih pravic, do katerih je prišlo po začetku konflikta;

Šrilanka

53.    je seznanjen z zavezami novoizvoljene šrilanške vlade in jo poziva, naj konkretno ukrepa za prevzetje odgovornosti, med drugim z resnimi preiskavami in sodnimi procesi, obenem pa naj ukrepa tudi za obravnavanje širšega problema nekaznovanja in kršitev človekovih pravic ter popolnoma sodeluje z uradom visokega komisarja OZN za človekove pravice in pri njegovi mednarodni preiskavi te države;

Mehika

54.    odločno poziva mehiško vlado, naj nadaljuje preiskavo o izginotju 43 študentov, ki so poučevali v Iguali (Mehika), storilce da privesti pred sodišče in okrepi boj proti korupciji, nekaznovanju in organiziranemu kriminalu, naj tesno sodeluje pri posebnih postopkih OZN, z neodvisnimi organi v okviru Sveta za človekove pravice in regionalnimi mehanizmi za človekove pravice, ki spremljajo to zadevo, ter naj jim omogoči vse potrebno, da bodo lahko nadaljevali svoje delo;

55.    naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, vladam in parlamentom držav članic, varnostnemu svetu OZN, generalnemu sekretarju OZN, predsedujočemu 69. generalne skupščine OZN, predsedniku Sveta za človekove pravice in visokemu komisarju OZN za človekove pravice.