Postopek : 2015/2660(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0378/2015

Predložena besedila :

B8-0378/2015

Razprave :

Glasovanja :

PV 29/04/2015 - 10.67
CRE 29/04/2015 - 10.67
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2015)0176

PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 142kWORD 83k
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0367/2015
27.4.2015
PE555.152v01-00
 
B8-0378/2015

ob zaključku razprave o izjavah Evropskega sveta in Komisije

v skladu s členom 123(2) Poslovnika


o poročilu o izrednem zasedanju Evropskega sveta (23. april 2015) – nedavni tragični dogodki v Sredozemlju in politika EU na področju migracij in azila (2015/2660(RSP))


Ska Keller, Judith Sargentini, Bodil Ceballos, Eva Joly, Jean Lambert, Barbara Lochbihler, Davor Škrlec, Ulrike Lunacek, Josep-Maria Terricabras, Ernest Urtasun v imenu skupine Verts/ALE

Resolucija Evropskega parlamenta o poročilu o izrednem zasedanju Evropskega sveta (23. april 2015) – nedavni tragični dogodki v Sredozemlju in politika EU na področju migracij in azila (2015/2660(RSP))  
B8‑0378/2015

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–       ob upoštevanju Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin,

–       ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

–       ob upoštevanju Ženevske konvencije iz leta 1951 in njenih dodatnih protokolov,

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. oktobra 2013 o ukrepih EU in držav članic v zvezi z dotokom beguncev zaradi konflikta v Siriji(1),

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. oktobra 2013 o migracijskih tokovih v Sredozemlju, s posebnim poudarkom na tragičnih dogodkih pri otoku Lampedusa(2),

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. decembra 2014 o razmerah v Sredozemlju in potrebi po celostnem pristopu EU k migraciji(3),

–       ob upoštevanju akcijskega načrta v desetih točkah, ki ga je pred izrednim zasedanjem Evropskega sveta 23. aprila 2015 predlagala Komisija,

–       ob upoštevanju izjave, sprejete na izrednem zasedanju Evropskega sveta z dne 23. aprila 2015,

–       ob upoštevanju pobude Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) za srednje Sredozemsko morje in predlogov UNHCR za reševanje sedanjega in prihodnjega pritoka prosilcev za azil, beguncev in migrantov v Evropo,

–       ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.     ker je bila utopitev več kot 800 ljudi najhujša katastrofa v Sredozemlju po drugi svetovni vojni in ker je od začetka leta 2015 umrlo že vsaj 1500 migrantov, še več pa jih je pogrešanih;

B.     ker je v zadnjih 20 letih na morju umrlo vsaj 30 000 ljudi, kar še potrjuje, da je treba nujno sprejeti drastično drugačne ukrepe in storiti vse, da bi rešili življenja oseb, ki jim grozi utopitev, obenem pa poudarja tudi, da morajo države članice spoštovati svoje mednarodne obveznosti reševanja na morju;

C.     ker je operacija za patruljiranje, reševanje in nadzor Mare Nostrum, ki jo je Italija uvedla za okrepitev humanitarnega reševanja v Sredozemlju, v 364 dneh svojega obstoja rešila 150 810 migrantov; ker druge države članice niso bile pripravljene podpreti italijanskih prizadevanj za reševanje ljudi; ker je italijanska vlada zato operacijo Mare Nostrum opustila;

D.     ker je začela 1. novembra 2014 v celoti delovati skupna operacija Triton, ki jo usklajuje FRONTEX; ker Triton pokriva le tretjino geografskega območja operacije Mare Nostrum; ker operativno območje operacije Triton pokriva le območje 30 milj od italijanske obale, medtem ko je Mare Nostrum deloval na odprtem morju, veliko bližje libijski obali; ker večina ladij s prebežniki zaide v težave blizu libijske obale; ker ima FRONTEX mandat nadzorovati meje in preprečevati nezakonito migracijo, zato ne more proaktivno opravljati nalog iskanja in reševanja, temveč je to zgolj njegova sekundarna naloga, ko se ladja ali plovilo znajde v težavah; vseeno pa priznava, da so bila sredstva operacije Triton porabljena za iskanje in reševanje pod vodstvom italijanskega centra za usklajevanje iskanja in reševanja;

E.     ker imajo osebe, ki potrebujejo zaščito, zelo omejene možnosti zakonitega vstopa v EU; ker naj bi okoli 90 % prosilcev za azil v EU vstopilo nezakonito; ker se je število schengenskih vizumov sirskim državljanom v času sirske vojne izjemno zmanjšalo, s 30 000 leta 2010 na skoraj nič leta 2013; ker je izdaja vizumov iz humanitarnih razlogov v EU zelo omejena, saj takšna vrsta vizuma obstaja le v polovici držav članic in ker ga te navadno odobrijo le izjemoma; ker je Parlament na splošno zagovarjal uporabo postopkov varovanega vstopa; ker je Parlament v resoluciji z dne 2. aprila 2014 o vmesnem pregledu stockholmskega programa pozval zlasti države članice, naj „uporabljajo veljavne določbe vizumskega zakonika in zakonika o schengenskih mejah, ki omogočajo izdajo vizuma na podlagi humanitarnih razlogov“(4);

F.     ker po ocenah UNHCR države, ki mejijo na Sirijo, nudijo zatočišče približno 3,9 milijona sirskim beguncem; ker so države članice EU v okviru programa UNHCR za preselitev ponudile zatočišče le 37 000 sirskim beguncem, medtem ko UNHCR poziva k preselitvi 10 % sirskih beguncev in nujno išče vsaj 130 000 mest za preselitev posebno ranljivih beguncev; ker skoraj polovica držav članic (13) doslej ni preselila niti enega begunca;

G.     ker EU in njene države članice z ustvarjanjem ovir in vse tesnejšim zapiranjem zunanjih meja pred nedovoljeno migracijo v bistvu prispevajo h kaznivim in nevarnim poslom tihotapljenja ljudi, ne da bi obenem zagotovile možnost pravnega varstva;

H.     ker so države članice pozvale k poglobitvi političnega sodelovanja z afriškimi partnerji na vseh ravneh, da bi reševali vzroke nezakonite migracije in se borili proti tihotapljenju ljudi in trgovini z njimi; ker so notranji ministri Francije, Nemčije in Španije ter Komisija ob robu seje Sveta za pravosodje in notranje zadeve 12. marca 2015 razpravljali o predlogu italijanskega notranjega ministra Angelina Alfana o prenosu operacij iskanja in reševanja ter nadzora morske meje EU v zunanje izvajanje državam, kot sta Egipt in Tunizija, ki bi rešene migrante nato prepeljale na svoje obale; ker naj bi imel predlog resnično odvračilni učinek in bi torej zmanjšal število migrantov, pripravljenih tvegati življenje, da bi dosegli evropsko obalo; ker so notranji ministri razpravljali tudi o možnostih, da bi postavili begunska taborišča v severni Afriki in da bi se prošnje za azil obravnavale v teh taboriščih;

I.      ker podatki Eurostata kažejo, da je pet držav članic prevzelo tri četrtine vseh beguncev v EU, in ker so sprejemne zmogljivosti držav, kot so Italija, Grčija in Malta, na skrajnih mejah;

1.      zaradi kritičnosti razmer in vse številnejših smrti na morju in na kopenskih mejah EU poziva h koreniti spremembi prednostnih nalog azilne politike EU, da bi se izognili nadaljnjim smrtnim žrtvam, tistim, ki iščejo zaščito, zagotovili varen in zakonit vstop v EU, zaščitili pravico do spontane prošnje za azil na zunanjih mejah Unije in okrepili solidarnost do prosilcev za azil v Uniji ter delitev odgovornosti zanje;

2.      je razočaran nad izidom izrednega zasedanja Evropskega sveta 23. aprila 2015 na temo migracije in globoko obžaluje, da se voditelji držav in vlad niso mogli zediniti o ukrepih, s katerimi bi učinkovito reševali temeljne vzroke krize v Sredozemlju in preprečili nadaljnje katastrofe;

3.      je seznanjen s pozivom za hitro okrepitev operacije Triton, ki jo vodi EU, in sicer s potrojitvijo njenih sredstev za leti 2015 in 2016, tako da bo lahko v operacijah iskanja in reševanja v Sredozemlju sodelovalo več ladij; poziva, naj se to povečanje porabi izključno za iskanje in reševanje, da bi se tako rešila življenja; vseeno pa opozarja na omejujoč mandat agencije FRONTEX, v katerem ima nadzor meja prednost pred operacijami iskanja in reševanja, in globoko obžaluje dejstvo, da se države članice niso mogle zediniti o razširitvi operativnega območja operacije Triton bližje krajem, kjer večina ladij s prebežniki dejansko zaide v težave; zato države članice poziva, naj nujno spremenijo načrt delovanja operacije Triton, tako da razširijo operativno območje tudi na odprto morje ter vanj vključijo iskanje in reševanje;

4.      poziva k uvedbi zanesljive in stalne evropske humanitarne reševalne operacije, ki bo podobno kot Mare Nostrum delovala na odprtem morju, vse države članice pa bodo zanjo prispevale finančno, z opremo in sredstvi; poziva EU, naj sofinancira takšno operacijo, Svet in Komisijo pa opozarja, da bi lahko Parlament glasoval proti proračunu za leto 2016, če se ne zagotovijo sredstva za iskanje in reševanje;

5.      obžaluje, da v izjavi Evropskega sveta ni nobenih tehtnih predlogov za zagotavljanje varnega in zakonitega vstopa v EU prosilcem za azil in migrantom;

6.      poziva države članice, naj ne ovirajo oblikovanja trdnih skupnih pravil o vizumih na podlagi humanitarnih razlogov v okviru sedanjih pogajanj o vizumskem zakoniku; poziva države članice, naj na svojih veleposlaništvih in konzularnih predstavništvih v celoti izkoristijo obstoječe možnosti izdajanja vizumov na podlagi humanitarnih razlogov, da bi lahko osebe, ki potrebujejo zaščito, varno vstopile v EU s trajektom ali letalom, namesto da tvegajo življenje na tihotapskih ladjah, ki so neprimerne za plovbo;

7.      poziva k takojšnji odpravi vizumske obveznosti za sirske begunce; poziva države članice in Komisijo, naj resno razmislijo o uporabi direktive o začasni zaščiti; poudarja, da bi v primeru, če bi EU uporabila omenjeno direktivo v zvezi s Sirijo, vsem Sircem lahko izdali dovoljenja za prebivanje za celotno obdobje zaščite, s čimer bi dobili delovno dovoljenje ter možnost nastanitve in zdravstvene oskrbe; poudarja, da bi tak mehanizem države članice tudi spodbudil k premestitvi upravičencev iz drugih držav članic, kjer so sprejemne zmogljivosti preobremenjene; opominja, da je Parlament že leta 2013 pozval k uporabi direktive o začasni zaščiti za reševanje sirske krize;

8.      pozdravlja predlagani pilotni projekt naselitve po celotni EU (poleg naselitve, za katero bodo poskrbele posamezne države članice); vseeno obžaluje, da naj bi preselili samo 5000 sirskih beguncev; opominja, da UNHCR potrebuje prostor za najmanj 130.000 preseljenih oseb; odločno poziva države članice, naj sprejmejo preseljene begunce, zlasti tiste, ki tega doslej še niso naredile; poziva Komisijo, naj pripravi predlog za evropski program preseljevanja z zavezujočimi obveznostmi za države članice, da sprejmejo ustrezno število beguncev v skladu s pravično razdelitvijo, ob upoštevanju števila prebivalcev in gospodarskih kazalnikov, pa tudi števila že sprejetih beguncev;

9.      poziva države članice, naj uporabijo vse obstoječe možnosti, da bi zagotovile varen in zakonit vstop v EU, na primer združitev s širšo družino, programe zasebnega sponzorstva, pa tudi programe za študijsko in delovno migracijo, tako da bodo osebe, ki potrebujejo mednarodno zaščito, varno prispele v Evropo, ne da bi se morale zatekati k nezakonitim tihotapcem ter nevarnim nedovoljenim prehodom meja in prečkanju morja;

10.    poziva države članice, naj dajo prednost varnemu in zakonitemu vstopu za begunce in priseljence ter v ta namen preusmerijo finančna sredstva EU od ukrepov za omejevanje priseljevanja, kot so ograje in centri za pridržanje;

11.    je globoko zaskrbljen zaradi načinov sodelovanja s tretjimi državami, ki jih je predvidel Evropski svet, da bi omejil nedovoljeno priseljevanje v Evropo;

12.    poziva Komisijo in države članice, naj pri preprečevanju nedovoljenega priseljevanja in poostritvi mejnih kontrol nemudoma opustijo sodelovanje s tretjimi državami, kot sta Eritreja in Egipt, saj dejansko predajajo begunce, prav tako pa naj ustavijo vso finančno pomoč takim režimom, saj ZN in nevladne organizacije poročajo o kršenju človekovih pravic; poziva, da se kartumski proces nadomesti s procesom, v katerem bodo v celoti spoštovane vse človekove pravice in bo osredotočen na izboljšanje življenjskih razmer, s čimer bodo odpravljeni tudi glavni razlogi za migracijo;

13.    poziva Komisijo, naj v skladu s členom 208 PDEU pregleda vse politike z zunanjimi učinki, kot so trgovinska, ribiška in kmetijska, ter obravnava strukturne razloge za priseljevanje v Evropo;

14.    zavrača predloge držav članic o tem, da bi v tretjih državah vzpostavili evropske azilne centre in da bi v operacije iskanja in reševanja vključili severnoafriške države, da bi prestregli begunce in jih vrnili na afriško obalo; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj Parlamentu posreduje oceno skladnosti teh predlogov z mednarodnim pravom, zlasti ženevsko konvencijo, in naj ga seznani z drugimi praktičnimi in pravnimi ovirami za njihovo izvajanje;

15.    zavrača zamisel Evropskega sveta o povezovanju civilnih in vojaških operacij skupne varnostne in obrambne politike s politiko priseljevanja; zavrača tudi zamisel, da bi takoj začeli operacijo skupne varnostne in obrambne politike, v kateri bi zoper plovila tihotapcev uporabili vojaško silo; poziva Evropski svet in podpredsednico/visoko predstavnico, naj najprej predstavita politični koncept, ki bo med drugim pojasnil, kako zagotoviti skladnost z nacionalno zakonodajo severnoafriških držav ter evropskim in mednarodnim pravom in normami, tako da bo listina ZN v celoti spoštovana, da življenja civilistov ne bodo ogrožena, obalna infrastruktura pa ne bo poškodovana;

16.    prav tako zavrača načrt za povezovanje kopenskih mejnih kontrol in nadzora v Tuniziji, Egiptu, Sudanu, Maliju in Nigru s potekajočimi misijami skupne varnostne in obrambne politike, saj ima večina teh manjših misij zelo posebno poslanstvo s poudarkom na povečanju varnosti v nestabilnih državah in prispevanju k mirovnim prizadevanjem afriških in mednarodnih organizacij, kot so Afriška unija in ZN; je prepričan, da bi se morala EU osredotočiti na reševanje konfliktov, ki povzročajo migracijske tokove, namesto na odvračanje in obvladovanje posledic;

17.    poudarja, da bi lahko EU v skladu z Lizbonsko pogodbo in njenim členom 43 v kontekstu skupne obrambne in varnostne politike uporabila mornariške zmogljivosti držav članic, da bi pomagale pri humanitarnih in reševalnih operacijah v Sredozemlju;

18.    poziva visoko predstavnico, naj uporabi vse razpoložljive diplomatske in zunanjepolitične instrumente, da bi odpravili glavne razloge za politične krize in oborožene konflikte, zaradi katerih s svojih domov beži na milijone ljudi;

19.    je seznanjen s pozivom držav članic k odločnemu ukrepanju v boju proti tihotapljenju v skladu z mednarodnim pravom; države članice vseeno poziva, naj se osredotočijo na boj proti tihotapljenju v sodelovanju z Europolom, Frontexom, Evropskim azilnim podpornim uradom (EASO) in Eurojustom; opozarja, da bo boj proti tihotapcem učinkovit samo, če bo priseljencem zagotovljen varen in zakonit vstop, saj bo s tem ta kriminalni in surovi posel zatrt;

20.    poziva EU in države članice, naj spremenijo ali pregledajo vso zakonodajo, ki predvideva kazni za osebe, ki pomagajo priseljencem v nevarnosti na morju; poziva Komisijo, naj pregleda Direktivo Sveta 2002/90/ES, v kateri so opredeljene kazni za pomoč pri nedovoljenem vstopu, tranzitu in prebivanju, in pojasni, da je zagotavljanje humanitarne pomoči priseljencem v nevarnosti na morju zaželeno in da ne gre za dejanje, ki bi utegnilo biti kakorkoli sankcionirano;

21.    je razočaran, da se Evropski svet ni mogel dogovoriti o programu za selitev beguncev iz držav članic, ki so izkoristile že skoraj vse svoje zmogljivosti za sprejem, na primer Italije, Grčije in Malte, v druge države članice, ki so manj izpostavljene prihodu beguncev in priseljencev; obsoja nepripravljenost številnih držav članic, da bi delile breme beguncev iz drugih delov EU, in odločno poziva Komisijo in države članice, naj v zvezi s tem pripravijo ambiciozen predlog v skladu s črko in duhom členov 33 in 36 dublinske uredbe;

22.    je seznanjen, da je za leto 2016 predviden pregled dublinske uredbe in da je komisar za migracije in notranje zadeve napovedal, da bo dublinski sistem pregledan že letos; poziva Komisijo, naj preuči alternative za obstoječi dublinski sistem, ki bodo pravičnejše tako za države članice kot za iskalce azila; meni, da bi sistem, v katerem bi iskalci azila lahko zaprosili za azil v državi članici, kjer že imajo družinske člane, družbene vezi ali boljše možnosti za zaposlitev, občutno izboljšal njihove obete za integracijo; meni še, da bi tak sistem občutno zmanjšal nedovoljene naknadne premike znotraj EU, pa tudi potrebo po prisilnih ukrepih, kot je pridržanje iskalcev azila za namene vrnitve v odgovorno državo članico; predlaga tudi, da bi bilo treba uporabiti distribucijski ključ za pravično dodeljevanje sredstev državam članicam in razporeditev iskalcev azila, ki nimajo prepričljivih razlogov za izbiro ene od držav članic; poziva Komisijo, naj pripravi predlog o vzajemnem priznavanju ugodno rešenih vlog za azil in prenosu statusa mednarodne zaščite znotraj EU;

23.    poziva države članice, naj za zdaj v celoti in učinkovito uporabljajo dublinsko uredbo, vključno z določbama o združitvi družine in mladoletnikih brez spremstva ter diskrecijsko klavzulo, in tako izkažejo solidarnost;

24.    pozdravlja poziv k hitremu in popolnemu prenosu skupnega evropskega azilnega sistema ter njegovemu učinkovitemu izvajanju v vseh sodelujočih državah članicah;

25.    naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje predsedniku Evropskega sveta, predsedniku Komisije, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter predsednikom parlamentov držav članic.

(1)

Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0414.

(2)

Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0448.

(3)

Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0105.

(4)

Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0276.

Pravno obvestilo