Postopek : 2015/2660(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0381/2015

Predložena besedila :

B8-0381/2015

Razprave :

Glasovanja :

PV 29/04/2015 - 10.67
CRE 29/04/2015 - 10.67
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :


PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 147kWORD 82k
27.4.2015
PE555.155v01-00
 
B8-0381/2015

ob zaključku razprave o izjavah Evropskega sveta in Komisije

v skladu s členom 123(2) Poslovnika


o poročilu o izrednem zasedanju Evropskega sveta (23. april 2015) – Nedavni tragični dogodki v Sredozemlju in politika EU na področju migracij in azila (2015/2660(RSP))


Barbara Spinelli, Cornelia Ernst, Marina Albiol Guzmán, Martina Anderson, Malin Björk, Kostas Hrisogonos (Kostas Chrysogonos), Marie-Christine Vergiat, Eleonora Forenza, Tania González Peñas, Takis Hadzigeorgiu (Takis Hadjigeorgiou), Pablo Iglesias, Patrick Le Hyaric, Younous Omarjee, Curzio Maltese, Marisa Matias, Lola Sánchez Caldentey, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis), Estefanía Torres Martínez, Miguel Urbán Crespo, Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis), Stelios Kuloglu (Stelios Kouloglou), Sofia Sakorafa, Kostadinka Kuneva, Emanuil Glezos (Emmanouil Glezos) v imenu skupine GUE/NGL

Resolucija Evropskega parlamenta o poročilu o izrednem zasedanju Evropskega sveta (23. april 2015) – Nedavni tragični dogodki v Sredozemlju in politika EU na področju migracij in azila (2015/2660(RSP))  
B8‑0381/2015

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–       ob upoštevanju Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin,

–       ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

–       ob upoštevanju Ženevske konvencije iz leta 1951 in njenih dodatnih protokolov,

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. oktobra 2013 o ukrepih EU in držav članic v zvezi z dotokom beguncev zaradi konflikta v Siriji(1),

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. oktobra 2013 o migracijskih tokovih v Sredozemlju, s posebnim poudarkom na tragičnih dogodkih pri otoku Lampedusa(2),

–       ob upoštevanju razprav, ki od začetka sedanjega zakonodajnega obdobja potekajo v Odboru Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, na primer z dne 22. julija 2014 o izvajanju sporočila o delu projektne skupine za Sredozemlje, z dne 4. septembra 2014 o dejavnostih agencije Frontex v Sredozemlju in o projektni skupini za Sredozemlje, z dne 24. septembra 2014 o petem letnem poročilu Komisije o priseljevanju in azilu (2013), o letnem poročilu EASO o azilnih razmerah v Evropski uniji (2013) ter z dne 21. aprila 2014 o skupni operativni ekipi Mare,

–       ob upoštevanju letnih poročil posebnega poročevalca o človekovih pravicah migrantov, zlasti poročila, objavljenega aprila 2013, o upravljanju zunanjih meja EU in njegovem vplivu na človekove pravice migrantov, ter poročila, objavljenega aprila 2014, o delavskem izkoriščanju migrantov,

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. decembra 2014 o razmerah v Sredozemlju in potrebi po celostnem pristopu EU k migraciji(3),

–       ob upoštevanju akcijskega načrta v desetih točkah, ki ga je pred izrednim zasedanjem Evropskega sveta 23. aprila 2015 predlagala Komisija,

–       ob upoštevanju izjave predsednika Junckerja na izrednem zasedanju Evropskega sveta, da „je prva prednostna naloga rešiti življenja ljudi in da je težava izjemno pereča, zato moramo nemudoma okrepiti sredstva in rešiti življenja”,

–       ob upoštevanju govora predsednika Evropskega parlamenta Martina Schulza na izrednem zasedanju dne 23. aprila 2015,

–       ob upoštevanju izjave Evropskega sveta z dne 23. aprila 2015,

–       ob upoštevanju izjave, ki jo je generalni sekretar OZN Ban Ki Mun dne 26. aprila 2015 podal časopisu La Stampa, da „ni vojaške rešitve za človeško tragedijo, ki se odvija v Sredozemlju” ter da „je nujno treba sprejeti holističen pristop, ki bo obravnaval temeljne vzroke, varnost in človekove pravice migrantov in beguncev, in vzpostaviti zakonite in regulirane mreže za priseljevanje”,

–       ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.     ker je po podatkih Mednarodne organizacije za migracije od začetka leta 2015 umrlo več kot 1.554 migrantov, še veliko več pa je pogrešanih; ker je utopitev več kot 800 migrantov 19. aprila 2015 največja tragedija v Sredozemlju po drugi svetovni vojni;

B.     ker je v zadnjih dvajsetih letih na morju umrlo vsaj 30.000 ljudi, kar poudarja potrebo po tem, da je treba storiti vse potrebno, da se rešijo življenja ogroženih ljudi, države članice pa morajo izpolnjevati svoje obveznosti reševanja na morju, ki jih imajo v skladu z mednarodnim pomorskim pravom;

C.     ker je operacija za patruljiranje, reševanje in nadzor Mare Nostrum, s katero želi Italija okrepiti dejavnosti humanitarnega reševanja v Sredozemlju, v 364 dneh svojega obstoja rešila 150.810 migrantov; ker je italijanska vlada končala operacijo Mare Nostrum, odločitev pa utemeljila s tem, da je operacija celo spodbujala migrante in tihotapce, da poskusijo prečkati morje, vendar dejstva govorijo povsem nasprotno; ker operacije Mare Nostrum ni nadomestila druga enako obsežna operacija iskanja in reševanja, saj med državami članicami Evropske unije primanjkuje solidarnosti, zato niso prevzele odgovornosti, ki bi jo morale; ker konec operacije Mare Nostrum pomeni tudi, da na odprtem morju ob libijski obali, kjer večina plovil z begunci zaide v težave, ni več večjih plovil, ki bi bila namenjena izključno iskanju in reševanju;

D.     ker mandat skupne operacije Triton, ki jo usklajuje Frontex in je začela s polno paro delovati 1. novembra 2014, obsega nadzor meja, ne pa tudi iskanja in reševanja; ker so bila sredstva operacije Triton porabljena za iskanje in reševanje pod vodstvom italijanskega centra za usklajevanje iskanja in reševanja, zaradi česar se je Frontex pritožil, saj naj bi italijanska obalna straža uporabljala sredstva te operacije na odprtem morju; ker potrojitev proračuna operacije Triton, za katero se je v četrtek, 24. aprila 2015, odločil Evropski svet, glede na mandat agencije Frontex, vrste opreme, ki jo uporablja, in trenutne omejitve 30 milj, ne bo zmanjšala števila migrantov, ki na morju izgubijo svoje življenje;

E.     ker imajo ljudje, ki potrebujejo zaščito, zelo omejene možnosti zakonitega vstopa v EU; ker naj bi po ocenah 90 % prosilcev za azil v EU vstopilo nezakonito; ker se je število schengenskih vizumov sirskim državljanom med sirsko vojno izjemno zmanjšalo, in sicer s 30.000 leta 2010 na skoraj nič leta 2013;

F.     ker je v državah, ki mejijo na Sirijo, po ocenah Visokega komisariata Združenih narodov za begunce zatočišče našlo približno 3,9 milijona sirskih beguncev; ker so države članice EU v okviru programa za preselitev Visokega komisariata Združenih narodov za begunce prevzele le 37.000 sirskih beguncev, medtem ko UNHCR zahteva preselitev 10 % sirskih beguncev (370.000) in nujno išče vsaj 130.000 mest za preselitev za begunce s posebno potrebo po zaščiti; ker 13 držav članic doslej ni sprejelo niti enega samega begunca;

G.     ker EU in njene države članice z ustvarjanjem preprek in vse večjim zapiranjem zunanjih meja za migrante in begunce prispevajo h kaznivim in nevarnim poslom tihotapljenja ljudi, ne da bi obenem zagotovile možnost varnega in zakonitega vstopa v EU; ker EU in države članice tako ne kažejo pravega odziva na smrtne žrtve v Sredozemlju in begunsko krizo v sosedstvu;

H.     ker so ob robu seje Sveta za pravosodje in notranje zadeve z dne 12. marca 2015 notranji ministri Francije, Nemčije in Španije ter Evropska komisija razpravljali o predlogu italijanskega notranjega ministra Angelina Alfana o prenosu operacij iskanja in reševanja ter nadzora morske meje EU v zunanje izvajanje državam, kot sta Egipt ali Tunizija, ki bi rešene migrante nato prepeljale na svoje obale; ker naj bi imel predlog resnično odvračilni učinek in bi torej zmanjšal število migrantov, pripravljenih tvegati svoje življenje, da bi dosegli evropsko obalo; ker so notranji ministri na seji Sveta za pravosodje in notranje zadeve razpravljali tudi o možnosti, da bi v severni Afriki postavili begunska taborišča, v katerih bi se obravnavale prošnje za azil;

1.      se poklanja moškim, ženskam in otrokom, ki so v minulih letih umrli pri poskusu, da bi v Evropi našli zatočišče, in izreka iskreno sožalje, solidarnost in podporo družinam teh žrtev; poziva EU in države članice, naj storijo vse, kar je v njihovi moči, da bi identificirale trupla in pogrešane osebe ter obvestile svojce;

2.      priznava, da je potrebna korenita in takojšnja sprememba migracijske in azilne politike; v zvezi s tem obsoja izjavo Evropskega sveta z dne 23. aprila 2015, ki poudarja, da je treba z represivnimi ukrepi utrditi evropsko trdnjavo in migrante obravnavati kot grožnjo, namesto da bi jim s takojšnjimi ukrepi rešili življenja;

3.      spominja, da imajo EU in države članice dolžnost pomagati beguncem in imigrantom, ki bežijo pred vojno, kaosom, gospodarsko bedo, lakoto in smrtjo ter trpijo zaradi svetovnih neoliberalnih ekonomskih politik;

4.      obsoja odločitev o potrojitvi proračuna za operacijo Triton agencije Frontex, ki je bila v izjavi Evropskega sveta izjemno hinavsko predstavljena kot ukrep za iskanje in reševanje; v zvezi s tem spominja na izjavo, ki jo je direktor agencije Frontex podal časniku The Guardian na predvečer izrednega zasedanja, češ da Triton ne more biti proaktivna operacija iskanja in reševanja, saj mandat Frontexa ne predvideva takšne operacije, končna izjava Evropskega sveta z dne 23. aprila 2015 pa ni oporekala tej izjavi; v zvezi s tem svari Komisijo in Svet, da bo Parlament v vlogi sozakonodajalca zavrnil proračun za leto 2016, če ne bo vključeval posebne določbe o iskanju in reševanju, prav tako pa bo zavrnil vsakršno določbo o dodatnih sredstvih EU za leto 2015, če ne bodo namenjena izključno operacijam iskanja in reševanja ter humanitarni pomoči za reševanje življenj; poziva, naj agencija Frontex prekine svoje dejavnosti, njen proračun pa se nameni ukrepom, katerih cilj je reševanje življenj, vključno z nalogami iskanja in reševanja, premestitve in naselitve;

5.      ugotavlja, da med državami članicami ni soglasja za potreben politični zasuk in obravnavo izgube življenj v Sredozemlju, in meni, da ni sprejemljivo, da vlade za pomanjkanje ukrepov še naprej krivijo druga drugo; zato poziva k oblikovanju koalicije držav članic, ki so pripravljene prevzeti vodilno vlogo in organizirati večnacionalno operacijo iskanja in reševanja, ter k vzpostavitvi mehanizmov za večjo solidarnost in vzajemno podporo pri sprejemanju beguncev, tudi z uporabo sredstev EU; poziva, naj se za sodelovanje izreče dovolj držav članic, da bo mogoče aktivirati postopek okrepljenega sodelovanja in doseči zastavljene cilje;

6.      je zadovoljen, da so nekatere države članice na zasedanju Sveta 23. aprila 2015 obljubile, da bodo dale na razpolago ladje, namenjene izključno iskanju in reševanju na odprtem morju, in poziva druge države članice, naj zagotovijo opremo, vključno z ladjami, ki bi jih bilo mogoče odposlati na odprto morje in bi bile namenjene izključno iskanju in reševanju, s čimer bi izvedli izboljšano operacijo Mare Nostrum, ki bi bila robustna večnacionalna evropska operacija iskanja in reševanja in bi se osredotočala izključno na reševanje življenj, na njenem čelu pa bi bile države, ki so izrazile pripravljenost za ukrepanje;

7.      obsoja odločitev Evropskega sveta, da bo vsa prizadevanja, tudi uporabo vojaške sile, usmeril v boj proti tihotapcem in uničevanje njihovih plovil ob obali Libije in drugih severnoafriških držav, in poziva EU in države članice, naj ne sodelujejo pri takšnih civilno-vojaških operacijah SVOP;

8.      svari pred morebitnimi posledicami predloga Sveta v zvezi s tem, da „naj bi Europol v skladu z nacionalnimi ustavami odkrival in zahteval odstranitev internetne vsebine, s katero poskušajo tihotapci privabiti migrante in begunce”, saj bi se lahko s tem prav tako ovirala internetna komunikacijska izmenjava med migranti, pa tudi s skupnostmi, ki podpirajo migrante oziroma izražajo solidarnost z njimi in so v minulih mesecih rešile več tisoč življenj; poziva, naj se upošteva ta pomislek, če bi Europol in/ali drugi organi sprejeli navedeni ukrep;

9.      obžaluje, da ni predlogov, s katerimi bi prosilcem za azil in ekonomskim migrantom zagotovili varen in zakonit dostop do EU, saj je izjemno težavno ločiti med pomanjkanjem zaradi vojn, diktatorskih režimov ali milic in zaradi gospodarskih katastrof, ter poziva k ambicioznim predlogom v zvezi s tem;

10.    poziva, naj ambasade in veleposlaništva držav članic prosilcem za azil začnejo nemudoma izdajati vizume na podlagi humanitarnih razlogov, prav tako pa naj namesto šibkega prostovoljnega programa za preselitev uvedejo obvezni program za preselitev na ravni EU;

11.    poziva Komisijo in države članice, naj z ozirom na trenutni množični pritok beguncev nemudoma aktivirajo direktivo o začasni zaščiti (Direktiva 2001/55/ES);

12.    obsoja ohlapnost prizadevanj za povečanje nujne pomoči za najbolj obremenjene države članice; poziva Komisijo in države članice, naj obvezno pripravijo ambicioznejše in konkretnejše predloge za nujno pomoč;

13.    obsoja nepripravljenost Sveta, da bi sprejel zavezujoč mehanizem nujnih premestitev med državami članicami; poziva Komisijo in države članice, naj nemudoma začnejo izvajati pilotni program premestitve sirskih in eritrejskih beguncev ter upravičencev do subsidiarne zaščite, ki je bila sprva namenjena Sircem, pa tudi Eritrejcev, ki so bili rešeni na morju in izkrcani v Grčiji in Italiji, v skladu s predlogi UNHCR, kako sedaj in v prihodnje obravnavati prosilce za azil, begunce in migrante, ki po morski poti prispejo v Evropo; prav tako poziva Komisijo in države članice, naj preučijo možnost vzajemnega priznavanja odločitev na področju azila;

14.    poziva Komisijo, naj nemudoma preneha izvajati dublinsko uredbo in brez odlašanja predlaga povsem drugačne alternative tej uredbi, ki ne zagotavlja učinkovitega dostopa do azila;

15.    poudarja, da morajo vse sodelujoče države članice hitro in v celoti prenesti skupni evropski azilni sistem in ga začeti učinkovito izvajati; poziva države članice, naj pri prenosu v nacionalno zakonodajo sprejmejo višje standarde, kot jih vsebuje ta sistem;

16.    obsoja odločitev Sveta, da je treba pospešiti vračanja, saj se bo s tem ogrozila pravica do pravičnega ocenjevanja prošenj za mednarodno zaščito; opozarja, da nobena država na svetu ne more veljati za varno in da bi bilo treba individualno oceniti vsako prošnjo za azil;

17.    obsoja pridržanje migrantov in poziva k zaprtju centrov za pridržanje; podpira prizadevanja nekaterih držav članic v zvezi s tem in poziva k alternativam pridržanju;

18.    poziva države članice, naj z dejanji – in ne zgolj z besedami – pokažejo, da upoštevajo mednarodno načelo nevračanja;

19.    poziva Komisijo in države članice, naj nemudoma prekinejo sodelovanje s tretjimi državami, katerega cilj je migrantom in beguncem preprečiti, da bi dosegli zatočišče v Evropi, in izboljšati obmejne kontrole v državah, iz katerih ljudje bežijo, na primer Eritreje, Sudana, Somalije, Etiopije in Egipta, prav tako pa naj ustavijo procesa iz Kartuma in Rabata; poudarja, da je treba glede na poročila ZN in nevladnih organizacij o kršitvah človekovih pravic ustaviti vsakršno finančno pomoč egiptovskemu in eritrejskemu režimu na tem področju;

20.    zavrača predloge držav članic o tem, da bi v tretjih državah vzpostavili evropske azilne centre in da bi v operacije iskanja in reševanja vključili severnoafriške države, da bi prestregli begunce in jih vrnili na afriško obalo; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj Parlamentu posreduje oceno skladnosti teh predlogov z mednarodnim pravom, zlasti Ženevsko konvencijo, in naj ga seznani z drugimi praktičnimi in pravnimi ovirami, ki bi preprečevale izvajanje teh predlogov;

21.    poziva Komisijo, naj oblikuje in predloži ambiciozen program EU o migracijah, temelječ na holističnem in skupnem pristopu, solidarnosti in popolnem spoštovanju temeljnih pravic; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj vključi ambiciozne predloge za varen in zakonit dostop, premestitev, naselitev ter iskanje in reševanje;

22.    poziva Komisijo, naj preneha izvajati vse politike, ki so krive za migracijske tokove, vključno z njeno vlogo v svetovni gospodarski politiki, skupni kmetijski politiki do tretjih držav in sporazumih o prosti trgovini;

23.    poziva visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter države članice, naj ponovno ocenijo temeljne geopolitične in globalne gospodarske vzroke za množično selitev iz območja nestabilnosti, ki se od podsaharske Afrike prek Sredozemlja razteza vse do Južne Azije, in naj prizna odgovornost EU, Nata in držav članic za stalne vojne razmere in kaos v teh regijah; v zvezi s tem izjavlja, da okrepitev sodelovanja s Turčijo, kakor jo je najavil Svet, glede na razmere v Siriji in Iraku ne more veljati za politično in demokratično smiselno rešitev;

24.    naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje predsedniku Evropskega sveta, predsedniku Komisije, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter predsednikom parlamentov držav članic.

(1)

Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0414.

(2)

Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0448.

(3)

Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0105.

Pravno obvestilo