Predlog resolucije - B8-0655/2015Predlog resolucije
B8-0655/2015

PREDLOG RESOLUCIJE o oblikovanju unije kapitalskih trgov

1.7.2015 - (2015/2634(RSP))

k vprašanju za ustni odgovor B8-0564/2015
v skladu s členom 128(5) Poslovnika

Roberto Gualtieri, Burkhard Balz v imenu Odbora za ekonomske in monetarne zadeve


Postopek : 2015/2634(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
B8-0655/2015
Predložena besedila :
B8-0655/2015
Sprejeta besedila :

B8-0655/2015

Resolucija Evropskega parlamenta o oblikovanju unije kapitalskih trgov

(2015/2634(RSP))

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju zelene knjige Komisije z dne 18. februarja 2015 z naslovom „Oblikovanje unije kapitalskih trgov“ (COM(2014)0063),

–       ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 15. maja 2014 z naslovom „Reformiran finančni sektor za Evropo“ (COM(2014)0279),

–       ob upoštevanju svoje resolucija z dne 11. marca 2014 s priporočili Komisiji o pregledu Evropskega sistema finančnega nadzora (ESFS)[1],

–       ob upoštevanju poročil Komisije o pregledu evropskega sistema finančnega nadzora (COM(2014)0509 o evropskih nadzornih organih in COM (2014)0508 o evropskem odboru za sistemska tveganja (ESRB)),

–       ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 27. marca 2014 z naslovom „Dolgoročno financiranje evropskega gospodarstva“ (COM(2014)0168),

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. februarja 2014 o dolgoročnem financiranju evropskega gospodarstva[2],

–       ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. novembra 2014 z naslovom „Naložbeni načrt za Evropo“ (COM(2014)0903),

–       ob upoštevanju vprašanja za Komisijo o zeleni knjigi o oblikovanju evropske bančne unije (O-000075/2015 – B7 -0564/2015),

–       ob upoštevanju členov 128(5) in 123(2) Poslovnika,

A.     ker je Parlament v svoji resoluciji z dne 26. februarja 2014 o dolgoročnem financiranju evropskega gospodarstva poudaril, da je treba izboljšati dostop do kapitalskih trgov z novimi viri financiranja ter hkrati ugotovil, da bodo komercialne banke verjetno ostale glavni vir financiranja in da je za EU bistvenega pomena, da zagotovi nove vire, ki bodo dopolnjevali vzpostavljene mehanizme in zapolnili vrzel v financiranju, pri čemer pa je treba zagotoviti ustrezen regulativni in nadzorni okvir, prilagojen potrebam realnega sektorja;

B.     ker je Komisija v svojem sporočilu z dne 27. marca 2014 z naslovom „Dolgoročno financiranje evropskega gospodarstva“ preučila možnosti, kako s konkretnimi ukrepi povečati raznovrstnost virov financiranja, razviti evropske kapitalske trge in izboljšati dostop do finančnih sredstev, zlasti za mala in srednja podjetja, na primer na področju trgov lastniških vrednostnih papirjev in podjetniških obveznic, enostavnega in preglednega listinjenja, kritih obveznic in prodaje zaprtemu krogu vlagateljev;

C.     ker je predsednik Komisije Jean-Claude Juncker izjavil, da je prva strateška prednostna naloga Komisije okrepiti evropsko konkurenčnost in spodbuditi naložbe zaradi ustvarjanja delovnih mest;

D.     ker so bili nezadostno regulirani in nadzorovani kapitalski trgi eden od večjih vzrokov za izbruh finančne krize; ker morajo vsi novi predlogi, zlasti glede listinjenja, to ustrezno odražati;

E.     ker so po finančni krizi institucije EU sprejele številne zakonodajne akte, katerih namen je preprečiti ponovitev krize in vzpostaviti okolje finančne stabilnosti, ki je nujno potrebno za resnično trajnostno rast; ker bi bilo treba to zakonodajo obravnavati kot okvir, v katerem se unija kapitalskih trgov oblikuje, ne pa kot oviro zanjo;

F.     ker bi manjša razdrobljenost kapitalskih trgov lahko privedla do nižjih stroškov kapitala, hkrati pa do njegove boljše razporeditve, in bi lahko tako podpirala rast podjetij, zlasti malih in srednjih, ter ustvarjanje delovnih mest v EU;

G      ker v različnih institucijah EU in zasebnem sektorju sedaj oblikujejo rešitve ali priporočila z namenom nadaljnjega razvoja kapitalskih trgov, na primer na področju enostavnega in preglednega listinjenja, prodaje zaprtemu krogu vlagateljev, lastniškega financiranja, evropskih kritih obveznic in prve javne ponudbe;

H.     ker je treba vsa prejšnja prizadevanja glede regulacije (direktiva o kapitalskih zahtevah (CRD), direktiva o trgih finančnih instrumentov (MiFID II)/uredba o trgih finančnih instrumentov (MIFIR)) dopolniti in naprej razvijati z unijo kapitalskih trgov;

Gospodarski okvir

1.      ugotavlja, da se naložbe v realni sektor že več desetletij relativno zmanjšujejo in to kljub velikemu povečanju obsega evropskega in globalnega finančnega sektorja v istem obdobju; poudarja, da je realni sektor še zmeraj močno odvisen od bank, zaradi česar je gospodarstvo ranljivo, če pride do zaostritve pogojev za pridobivanje bančnih posojil;

2.      opaža, da so večji javni posegi v času od začetka krize, do katerih je prišlo zaradi odpovedi finančnega sektorja, za seboj pustili izdatno likvidnost, kar pa ni imelo za posledico povečanje povpraševanja po finančnih sredstvih v realnem sektorju;

3.      opozarja, da je bilo v Evropi pred krizo dovolj čezmejnih finančnih tokov, vendar je res, da je šlo pretežno za medbančna posojila in dolg, pogosto v imetništvu močno zadolženih vlagateljev, zaradi česar je na notranjem trgu prišlo do prenosa tveganj;

4.      ugotavlja, da je ponovna vzpostavitev stabilnosti bančnega sektorja v EU imela prednost pred financiranjem dolgoročnih naložb in realnega sektorja;

5.      opozarja na velike zaloge neizkoriščenega kapitala, ki ga hrani zavarovalniški sektor in ki bi ga bilo treba učinkoviteje uporabiti, in sicer z izboljšanjem regulativnega okvira po ponovni preučitvi kapitalskih zahtev za nekatere naložbe zavarovalniškega sektorja;

6.      poudarja, da se kljub priložnostim, ki jih ponuja dobro zasnovan kapitalski trg EU, ni mogoče izogniti ogromnim oviram na drugih področjih, kot je na primer obdavčevanje, zlasti praksam, ki dajejo prednost dolžniškemu financiranju pred lastniškim, insolventnosti in računovodske zakonodaje;
meni, da harmonizacija na ravni EU ne bi samodejno prinesla dodanih koristi na teh področjih, zato v Evropi ni potrebno razširiti mednarodnih standardov računovodskega poročanja;

7.      poudarja, da se obseg finančnega povezovanja od nastopa krize zmanjšuje ter da se banke in vlagatelji vračajo na domače trge;

8.      poudarja, da je mogoče ponudbo in povpraševanje spodbujati z vzpostavitvijo zaupanja v realni sektor, in sicer z jasnimi zavezami na ravni držav članic in Unije o spodbujanju pozitivnega okolja za naložbe in pravne varnosti za vlagatelje, oblikovanju dolgoročnih ciljev za pravni okvir, ki bo spodbujal stabilnost in konkurenčnost ter bo naklonjen rasti, pa tudi pospeševanju in diverzifikaciji naložb v infrastrukturo, kar bi podjetjem omogočilo dolgoročno načrtovanje;

9.      priznava, da je prihodnost Evrope odvisna od njene sposobnosti za inovacije; meni, da je poleg inovacijam naklonjenega regulativnega okvira za ustvarjanje pametne, trajnostne in vključujoče rasti ključnega pomena lahek, ustrezen in raznovrsten dostop do finančnih sredstev;

10.    opozarja, da je treba za izboljšanje finančnih pogojev za evropska podjetja utrditi gospodarsko in finančno stabilnost, kar vključuje izvajanje reform v vseh državah članicah;

11.    opozarja, da je zaradi nepopolnih kapitalskih trgov prišlo do napačne ocene tveganja in do nepovezanosti med pričakovanimi donosi in dejanskimi tveganji, zaradi česar so bili trgi do subjektov, kot so mala in srednja podjetja, pristranski in nenaklonjeni; verjame, da bi moral biti eden od ciljev unije kapitalskih trgov izboljšanje učinkovitosti trgov in zagotavljanje poštenega, ustreznega in gospodarsko donosnega odnosa med tveganji in donosi na kapitalskih trgih EU;

Izvirni evropski pristop

12.    meni, da mora EU ne glede na to, da so ZDA hitreje okrevale po finančni krizi, za kar je delno zaslužen njihov raznovrsten finančni sistem, zgraditi svojo lastno, izvirno različico unije kapitalskih trgov, pri čemer lahko izkoristi izkušnje iz drugih delov sveta, ne da bi jih preprosto ponavljala; pri tem pa poudarja, da je treba oblikovati pameten pristop za priznanje enakih ali podobnih standardov tretjih držav, da bi zagotovili združljivost evropskih in mednarodnih finančnih trgov;

13.    meni, da je bi bilo treba pri izvirnem evropskem pristopu do kapitalskih trgov ustrezno upoštevati razvoj dogodkov na mednarodni ravni in se izogibati nepotrebnih odstopanj in podvajanj glede zakonodaje, da bo Evropa še naprej privlačna za mednarodne vlagatelje;

14.    poudarja, da je v Evropi več prihrankov kot v ZDA (izraženo v odstotnem deležu BDP 20 % odnosno 17 %), vendar jih je v vzajemnih skladih EU za 50 % manj kot v ZDA, prihranki v pokojninskih skladih pa dosegajo le 35 % raven takih prihrankov v ZDA; opozarja tudi, da trgi lastniških vrednostnih papirjev in podjetniških obveznic ter listinjenje v EU dosegajo le 60 %, 35 % odnosno 20 % raven enakovrednih transakcij v ZDA;

15.    poudarja, da mora Komisija upoštevati različno gospodarsko in kulturno sestavo sektorja malih in srednjih podjetij v državah članicah, da bi preprečili vse nenamene posledice izvajanja unije kapitalskih trgov, ki bi lahko še povečale obstoječa neravnovesja pri dostopu do finančnih sredstev med državami članicami;

16.    poziva Komisijo, naj oblikuje evropski pristop za okrepitev raznovrstnosti virov financiranja in naložb v evropska podjetja, in sicer z unijo kapitalskih trgov, ki bo izhajala iz značilnosti in medsebojne odvisnosti evropskega bančništva in kapitalskih trgov, ob upoštevanju posebnosti evropskega modela financiranja podjetij ter potrebe po razvijanju zanesljivih nebančnih virov finančnih sredstev za rast, k temu pa naj doda še načine, kako bi se lahko udeleženci na trgu zadolževali in zbirali lastniški in tvegani kapital neposredno na trgu; ugotavlja, da se Komisija ne bi smela nujno zanašati zgolj na medsebojne preglede z drugimi jurisdikcijami; jo opozarja, da ne bi smeli zanemariti kulturnih razlik in da bi bilo treba zagotoviti ustrezne odgovore, da bi te razlike premagali; verjame, da bi morala Komisija pri reformah kapitalskih trgov upoštevati najnovejši tehnološki razvoj;

17.    poziva Komisijo, naj prizna, da je raznolikost poslovni modelov in finančnih trgov držav članic lahko prednost, ki bi jo bilo za Evropo kot celoto treba zaščititi;

18.    poudarja, da bi morali biti uvedba unije kapitalskih trgov in zakonodaja, na kateri temelji, osredotočeni na delovanje kapitalskih trgov po vsej EU, ter da bi morali dopolniti enotni trg in okrepiti trajnostno rast; poudarja tudi, da so bili po finančni krizi sprejeti ukrepi glede nadzora bančnega sektorja, ki za sedaj še ne vključujejo kapitalskih trgov; opozarja, da so med finančnimi sektorji razlike, zato so potrebne različne rešitve; vseeno poudarja, da je treba zagotoviti enake konkurenčne pogoje med udeleženci za podobne finančne dejavnosti, glavni cilj vseh sektorjev pa mora biti boljša razporeditev kapitala v evropskem gospodarstvu in boljša uporaba osnovnega kapitala, ki je še neizkoriščen;

19.    poudarja, da je treba v ta namen izvesti preudarno in celovito ugotavljanje stanja ter pri tem upoštevati kumulativni učinek vseh sprejetih dosjejev na evropske kapitalske trge; opozarja, da to pomeni tudi natančen pregled, ali bi bila potrebna ponovna preučitev strogih kapitalskih zahtev, ki veljajo v bančnem in zavarovalniškem sektorju;

20.    poudarja, da pobude, ki vodijo v unijo kapitalskih trgov, ne bi smele odkrivati že odkritega, temveč bi morale priznati, da financiranje podjetij v Evropi temelji na dognanih, že dolgo prisotnih strukturah, ki so se ne glede na svoje omejitve izkazale za uspešne in odporne proti krizi; še večja raznolikost in razvoj novih kanalov bi lahko pomagala zagotoviti, da bodo imele različne vrste podjetij dodaten dostop do finančnih sredstev;

21.    ugotavlja, da tradicionalni kanali financiranja prek bank pogosto ne podpirajo inovativnih poslov ter srednjih in malih podjetij; poudarja, da je pomanjkanje dostopa do finančnih sredstev za mala in srednja podjetja ena največjih ovir za rast v EU; poudarja, da mala in srednja podjetja sicer še vedno težko dobijo bančni kredit, vendar bi poleg bančnega financiranja potrebovali alternativne rešitve, ki bi jih zagotovili zlasti z ugodnejšim poslovnim okoljem za tvegani kapital, skladi po načelu peer-to-peer, prodajo zaprtemu krogu vlagateljev, listinjenjem posojil malim in srednjim podjetjem in spodbujanjem kreditnih zadrug, pa tudi s standardizacijo pravil glede javno-zasebnih partnerstev v vsej EU;

22.    poudarja, da učinkovitejša razporeditev kapitala v EU ne vodi nujno do močnejših čezmejnih kapitalskih tokov; opozarja, da je je nastanek nepremičninskih balonov v nekaterih državah članicah pred krizo delno povzročil prevelik dotok kapitala v te države;

23.    poudarja, da je treba opredeliti obstoječe finančne strukture, ki so se izkazale za učinkovite in bi jih bilo zaradi tega treba obdržati, ter strukture, ki jih je treba bistveno izboljšati; meni, da bi bilo treba učinkovite strukture spodbujati tudi v lokalnih in decentraliziranih finančnih institucijah;

24.    se spominja uspeha pobud na ravni EU, na primer glede enot kolektivnih naložbenih podjemov za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP), ki so v državah članicah s potnim listom omogočile rast investicijskih skladov EU za skoraj 8 bilijonov EUR; meni, da je dober primer tudi direktiva o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov;

25.    pozdravlja sprejetje uredbe o evropskih dolgoročnih investicijskih skladih; meni, da bi ta uredba lahko ponovila napredek, ki je bil dosežen z KNPVP, in sicer s spodbujanjem dodeljevanja kapitala dolgoročnim projektom, ki potrebujejo financiranje, na primer v sektorju infrastrukture in energetskemu sektorju, zlasti na čezmejni ravni; poziva Komisijo, naj preuči, kako bi lahko dolgoročno učinkovito povezali izredne naložbene programe, kot je evropski sklad za strateške naložbe, z rednimi naložbenimi programi EU; meni, da bi bilo treba povabiti institucionalne vlagatelje, naj prispevajo sredstva, ki jih upravljajo, k evropskim kapitalskim trgom; je prepričan, da morajo imeti institucionalni vlagatelji in pogoji, pod katerimi lahko vstopajo na trg, pomembno vlogo pri razvoju unije kapitalskih trgov;

26.    se spominja opravljenega dela v zvezi s povezovanjem finančnih trgov, na primer akcijskega načrta za finančne storitve (1999) ter poročil Giovannini in de Larosière, in poziva Komisijo, naj pri akcijskem načrtu za unijo kapitalskih trgov izhaja iz teh poročil;

27.    poziva Komisijo, naj v okviru celostne ekonomske analize globinsko preuči trenutni položaj kapitalskih trgov po posameznih državah, da oceni, kje so prepreke za vlaganja prek kapitalskih trgov na ravni EU in kolikšen je njihov obseg, ter nakaže, na kateri način (vključno z nezakonodajnimi in na trgu temelječimi pristopi) bi lahko te prepreke odstranili ali zmanjšali; je prepričan, da je ta analiza pogoj za uspeh unije kapitalskih trgov; poziva Komisijo, naj ta proces pospeši;

28.    poziva Komisijo, naj opredeli čezmejna tveganja na finančnih in kapitalskih trgih EU, ki so posledica institucionalnih, pravnih in regulativnih razlik med državami članicami, ter jih rešuje z učinkovitimi ukrepi z namenom, da naredi čezmejne tokove kapitala učinkovitejše in med vlagatelji zmanjša obstoječo pristranskost v korist domače države;

29.    poziva Komisijo, naj upošteva tudi stran ponudbe ter naj zlasti preuči in obravnava temeljne vzroke, zakaj mali in institucionalni vlagatelji ne morejo uporabiti in preoblikovati zadostnega kapitala, da bi okrepili posamezne finančne storite in dolgoročna vlaganja v realni sektor;

30.    svetuje Komisiji, naj spodbuja finančno izobraževanje vlagateljev in družb kot uporabnikov kapitalskih trgov, ter s standardizacijo in boljšim zbiranjem podatkov poveča dostopnost podatkov in raziskav EU, s čimer bi tako družbam kot vlagateljem omogočila dojemanje primerjalnih stroškov in koristi različnih storitev, ki jih nudijo udeleženci na kapitalskih trgih.

31.    poziva Komisijo, naj preišče možnosti za zmanjšanje nesimetričnosti informacij na kapitalskih trgih za mala in srednja podjetja, pri tem pa naj podrobneje pregleda trg bonitetnih agencij in ovire za nove udeležence na tem trgu; poudarja zamisel o neodvisnih evropskih bonitetnih agencijah, ki bi ponujale tudi stroškovno učinkovite ocene za manjše naložbe;

32.    pozdravlja napoved Komisije o reviziji direktive o prospektu, da bi odpravila pomanjkljivosti sedanjega okvira na tem področju; poudarja, kako pomembno je poenostaviti postopke na tem področju, in sicer z zmanjšanjem upravnega bremena za izdajatelje in družbe, ki želijo kotirati na borzi, zlasti pa za mala in srednja podjetja ter podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo; meni, da bi bilo vredno preučiti načine za boljše prilagajanje zahtev glede na vrsto sredstev in/ali vlagatelja in/ali izdajatelja; poudarja, da bi lahko povečali preglednost in zmanjšali stroške transakcij, če bi bile informacije, ki jih je treba zagotoviti, standardizirane in dostopne v digitalni obliki;

33.    poziva Komisijo, naj bolje pojasni, kako bo unija kapitalskih trgov povezana z drugima dvema stebroma evropskega naložbenega načrta, in sicer Evropskim skladom za strateške naložbe in evropskim svetovalnim vozliščem za naložbe;

34.    poudarja pomen vključevanja pobud o kapitalskih trgih v druge politične agende, kot je razvoj enotnega digitalnega trga in reform, ki sedaj potekajo na področju prava gospodarskih družb in upravljanja podjetij, da bi dosegli usklajenost in doslednost različnih regulativnih in neregulativnih pobud, s tem pa čim več pozitivnih stranskih učinkov različnih politik na gospodarsko rast in ustvarjanje delovnih mest;

Temelji unije kapitalskih trgov

35.    meni, da bi bilo treba pri uniji kapitalskih trgov napredovati postopoma in da bi morale biti prednostne naloge pri njenem oblikovanju tri: prvič, spodbuditi čim učinkovitejše dodeljevanje prihrankov s poglabljanjem in diverzifikacijo finančnih virov, ki so na voljo podjetjem, in ponujati več naložbenih možnosti, večjo preglednost in diverzifikacijo portfelja za varčevalce in vlagatelje; drugič, omogočiti večjo mero ublažitve tveganj z vzpostavitvijo poglobljenih čezmejnih trgov, povečanjem odpornosti finančnega sistema na škodljive učinke hudih finančnih kriz in izravnavanjem učinka nesistematičnih šokov; tretjič, zagotoviti obstoj učinkovitega dopolnilnega kanala financiranja realnega gospodarstva;

36.    poziva Komisijo, naj po potrebi pripravi predloge za revizijo sedanje zakonodaje, zlasti glede bonitetnih agencij in revizijskih podjetij, da bi povečali in dopolnili varstvo vlagateljev;

37.    poudarja, da je treba odpraviti obstoječe ovire za čezmejno financiranje, zlasti za mala in srednja podjetja, da bi spodbudili koristi unije kapitalskih trgov za podjetja vseh velikosti in v vseh geografskih regijah;

38.    poudarja, da mora biti ključno načelo pri vzpostavitvi unije kapitalskih trgov večje osredotočanje na končne uporabnike kapitalskih trgov, in sicer podjetja in vlagatelje, ter zavedanje, da so trgi namenjeni podjetjem in vlagateljem; zato meni, da se morajo politike EU osredotočati na zagotavljanje, da kapitalski trgi podjetjem omogočajo boljši dostop do kapitala, vlagateljem pa raznolike, pregledne in cenovno dostopne možnosti za varčevanje;

39.    poziva Komisijo, naj pripravi dosledne predloge za zagotovitev, da bo unija kapitalskih trgov usklajena z jasno strategijo za boj proti škodljivim učinkom sistema bančništva v senci;

40.    poudarja, da bi moral biti cilj pobud v okviru unije kapitalskih trgov, če naj pripomorejo k izpolnjevanju zgoraj omenjenih prednostnih nalog, omejiti zapletenost, hkrati pa povečati učinkovitost in znižati stroške posredniške verige med varčevalci in naložbami, povečati ozaveščenost končnih uporabnikov o posredniški verigi in njeni stroškovni sestavi, povečati varstvo vlagateljev, zagotoviti stabilnost posredniške verige z ustreznimi bonitetnimi pravili in zagotoviti, da propad in zamenjava posrednika potekata tako, da sta finančni sistem in realno gospodarstvo čim manj motena;

41.    pozdravlja načrt Komisije, da bo preučila splošni učinek finančnih predpisov, zlasti tistih iz zadnjih petih let; poudarja, da je treba upoštevati zgoraj omenjene prednostne naloge pri revizijah obstoječih finančnih predpisov;

42.    poudarja, da sta financiranje, ki ga zagotavljajo banke, in njihova posredniška vloga na kapitalskih trgih pomembna stebra financiranja podjetij; poudarja, da bi morala unija kapitalskih trgov temeljiti na dopolnitvi vloge bank, ne na njihovem izpodrivanju, saj bi moralo biti financiranje, ki ga zagotavljajo banke, še naprej ključnega pomena za financiranje evropskega gospodarstva; poudarja, da ima bančništvo odnosov pomembno vlogo pri financiranju mikro, malih in srednjih podjetij ter bi se lahko uporabljalo tudi za zagotovitev alternativnih načinov financiranja; ponovno poudarja strateško razsežnost močnega in diverzificiranega bančnega sektorja; poziva Komisijo, naj preuči dostop do bančnih posojil za mala in srednja podjetja po vsej Uniji in odpravi neustrezne ovire;

43.    poudarja, da bi morala mala in srednja podjetja imeti na voljo najširši izbor struktur financiranja, da bi lahko izbirala med različnimi možnostmi financiranja, ki imajo različne stroške in so različno kompleksne, vključno s hipotekarnimi posojili in financiranjem na podlagi listinjenja;

44.    poudarja, da je treba spodbujati okolje, kjer bo več prihrankov gospodinjstev in podjetij usmerjenih v instrumente za naložbe v kapitalske trge in v katerem se vlagatelje spodbuja, da dodelijo kapital preko meja držav članic; poudarja, da so potrebna ustrezna varovala, zlasti za gospodinjstva, da bi zagotovili polno ozaveščenost o prednostih in slabostih naložb v kapitalske trge; poudarja, kako pomembno je omogočiti večji dostop do finančnega izobraževanja, katerega namen je povečati zaupanje vlagateljev, zlasti malih vlagateljev, v kapitalske trge; poudarja tudi, da bi moralo biti finančno izobraževanje namenjeno malim in srednjim podjetjem in jih naučiti, kako se uporabljajo kapitalski trgi;

45.    poudarja, da bi morale pobude za unijo kapitalskih trgov omogočiti posojilojemalcem, da dostopajo do sredstev iz tržnih virov, in podpirati raznolike oblike posojil, kot so lastniški instrumenti in podjetniške obveznice ter posredne oblike financiranja, pri katerih banke in trgi sodelujejo;

46.    poudarja, kako pomembno je olajšati razumljivo primerjavo naložbenih možnosti, ki so na voljo finančnim akterjem, da bi vzpostavili učinkovito unijo kapitalskih trgov; v zvezi s tem poziva k okrepitvi skupnega okvira za zagotavljanje primerljivosti in preglednosti različnih finančnih instrumentov, zlasti s pravilnim izvajanjem za to predvidenih ukrepov v okviru direktive o trgih finančnih instrumentov, direktive o zavarovalnem posredovanju in uredbe o dokumentih s ključnimi informacijami o paketnih naložbenih produktih za male vlagatelje in zavarovalnih naložbenih produktih; poudarja, kako pomembna je doslednost pri zakonodaji na splošno, zlasti pa pri zgoraj omenjenih predpisih, da bi se izognili regulativni arbitraži in zagotovili najvišje standarde zaščite vlagateljev na vseh trgih;

47.    meni, da bi se moralo z unijo kapitalskih trgov vzpostaviti ustrezno regulativno okolje, s katerim se bi izboljšal čezmejni dostop do informacij o podjetjih, ki iščejo posojilo, strukturah navideznega lastniškega kapitala in lastniškega kapitala, da bi spodbudili rast nebančnih modelov financiranja, vključno z množičnim financiranjem in medsebojnimi posojili („peer-to-peer lending“); meni, da bi moralo biti razkrivanje teh informacij za mala in srednja podjetja prostovoljno; poudarja, da bi morala pravila o zaščiti vlagateljev v enaki meri veljati za vse modele financiranja, ne glede na to, ali spadajo med bančne ali nebančne modele financiranja; meni, da bi bilo treba v takem okolju zagotoviti več sistemske odpornosti in nadzora sistemskih finančnih posrednikov zunaj bančnega sektorja;

48.    meni, da bi standardizacija nekaterih finančnih instrumentov in njihova dostopnost po vsem notranjem trgu utegnila biti ustrezno orodje, ki bi pripomoglo k povečanju likvidnosti in okrepitvi delovanja enotnega trga ter omogočilo celovit pregled in nadzor nad evropskimi kapitalskimi trgi, pri čemer bi se ustrezno upoštevale najboljše prakse obstoječih standardov držav članic; poudarja, da je treba ohraniti možnost izdajanja posebej prilagojenih finančnih instrumentov, ki bi izpolnjevali potrebe posameznih izdajateljev in vlagateljev;

49.    ponovno poudarja, da zgodovinski pregled akcijskega načrta za finančne storitve kaže na to, da je treba obravnavati dve pomanjkljivosti, do katerih je prišlo po začetku njegovega izvajanja, in sicer potrebo po natančni preučitvi posebnega učinka ukrepov, zasnovanih v okviru notranjega trga, na delovanje euroobmočja in potrebo po izboljšanju vzporednega povezovanja trga in nadzora; poziva Komisijo, naj pri pripravi osnutka akcijskega načrta upošteva izkušnje, ki jih je pridobila pri prejšnjem;

50.    poudarja, da bi morala imeti pravni in nadzorni okvir ključno vlogo pri izogibanju čezmernemu prevzemanju tveganj in nestabilnosti na finančnih trgih; poudarja, da mora trden projekt o uniji kapitalskih trgov spremljati strog nadzor na ravni EU in nacionalni ravni, vključno z ustreznimi makrobonitetnimi instrumenti; meni, da bi bilo treba izmed možnosti, ki so na voljo, okrepiti vlogo Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (ESMA) pri izboljšanju konvergence pri nadzoru;

51.    poziva Komisijo, naj natančno preuči tveganja financiranja kreditov na kapitalskem trgu in ustrezne izkušnje, ki jih je pridobila pri nastanku finančne krize leta 2007/2008, ter naj rešuje probleme, ki so zaradi nje nastali;

Zbliževanje kapitalskih trgov in malih in srednjih podjetij

52.    poudarja, da bi moral biti cilj morebitnih sprememb ali dodatnih elementov obstoječega regulativnega okvira za finančne posrednike odstraniti ovire za vstop malih in srednje velikih posrednikov in izboljšati dostop do financiranja, zlasti za inovativna zagonska podjetja ter mala in srednja podjetja, ter zagotoviti bonitetne standarde, ki so sorazmerni s tveganjem;

53.    pozdravlja predlog Komisije o direktivi Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2007/36/ES glede spodbujanja dolgoročnega sodelovanja delničarjev in Direktive 2013/34/ES glede določenih elementov izjave o upravljanju podjetij; zlasti meni, da bi s tem predlogom lahko podprli privlačno okolje za delničarje, saj bi izboljšali učinkovitost verige kapitalskih naložb; poudarja, da bi trden in izvedljiv okvir za upravljanje podjetij okrepil unijo kapitalskih trgov;

54.    poudarja, da bolj izpopolnjeni kapitalski trgi ne bi smeli izključiti malih in srednjih podjetij, saj so to podjetja, ki najbolj potrebujejo dostop do dodatnega financiranja, zlasti v državah članicah, ki so se soočale z gospodarskimi težavami ali se še vedno; poudarja, da so za vzpostavitev pozitivnega okolja za uspešno financiranje malih in srednjih podjetij potrebni tudi gospodarski in regulativni pogoji na ravni EU in nacionalni ravni, ki bodo tem podjetjem prijazni; zlasti poudarja, da je treba posvetiti pozornost možnosti poenostavitve postopkov za dostop malih in srednjih podjetij ter podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo do prvih javnih ponudb, pri tem pa zagotoviti, da se še naprej uporabljajo stroga merila za ocenjevanje odpornosti in upravičenosti podjetij do prve javne ponudbe; poziva Komisijo, naj preuči še druge načine, kako bi malim in srednjim podjetjem pomagali pri privabljanju naložb;

55.    poudarja, da so pomanjkljive informacije o finančnem položaju malih in srednjih podjetij ena največjih ovir za naložbe v tovrstna podjetja; poziva k poglobljeni preučitvi načinov za izboljšanje dostopa vlagateljev do preglednih in primerljivih podatkov o malih in srednjih podjetjih, pri čemer naj se čim bolj omeji dodatno breme zanje;

56.    spodbuja raznolike in privlačne vire financiranja na evropskih javnih trgih za podjetja vseh velikosti, pri čemer naj se v finančnih predpisih EU, ki vplivajo na začetniška rastoča podjetja, spodbuja koncept „najprej pomisli na majhne“, finančni predpisi pa naj se tudi revidirajo, in sicer tako, da se upravni stroški kotiranja podjetij na borzi zmanjšajo za 30–50 %;

57.    meni, da je treba bolje izkoristiti obstoječe možnosti nebančnega financiranja, kot je razvoj specializiranih sekundarnih trgov (npr. zagonskih trgov malih in srednjih podjetij) ter enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje, saj imajo mala in srednja podjetja ter podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo pomembno vlogo pri ustvarjanju novih delovnih mest; pozdravlja pobudo za vzpostavitev trajnostnega in preglednega trga listinjenja, in sicer prek razvoja specifičnega regulativnega okvira z enotno opredelitvijo visokokakovostnega listinjenja v kombinaciji z učinkovitimi metodami spremljanja, merjenja in upravljanja tveganja; poudarja pa, da so mala in srednja podjetja zelo raznolika in da listinjenje ni edini razpoložljivi instrument; zato poziva Komisijo, naj uporabi širok nabor pristopov in razmisli o raznolikih načinih, kako izboljšati financiranje malih in srednjih podjetij;

58.    podpira predloge o razširitvi možnosti za dostop evropskih podjetij, zlasti malih in srednjih podjetij, do podatkov; obenem opozarja, da so stroški tržnih podatkov v primerjavi s skupnimi stroški transakcije nizki;

59.    poziva Komisijo, naj okrepi zmogljivosti za spremljanje vrste, obsega in trendov pri nebančnih posredniških dejavnostih, ki se opravljajo zunaj urejenega bančnega sektorja, in izvaja ustrezne ukrepe za zagotovitev, da zanje velja načelo „enako tveganje–enaka pravila“;

60.    poudarja, da sta zasebni kapital in tvegani kapital zanimivi alternativni možnosti za financiranje zlasti zagonskih podjetij; poziva Komisijo, naj na podlagi izkušenj, pridobljenih pri evropskih skladih tveganega kapitala in evropskih skladih za socialno podjetništvo, razvije dodatne instrumente, da bi odpravila večje pomanjkljivosti trgov tveganega kapitala v EU, kot je pomanjkanje informacij za vlagatelje; meni, da bi razvoj namenske podatkovne baze za zbiranje prostovoljno posredovanih podatkov o malih in srednjih podjetjih in zagonskih podjetjih utegnil biti uporabno orodje za zagotovitev informacij vlagateljem, s čimer se bi na koncu povečal obseg udeležencev na trgu, dodatno pa bi se okrepili tudi trgi tveganega kapitala v državah članicah;

61.    pozdravlja korake v podporo razvoju trgov prodaje zaprtemu krogu vlagateljev prek standardiziranih dokumentov in opredelitev, pri čemer je treba zagotoviti, da so potencialni vlagatelji dovolj dobro obveščeni o tveganjih in koristih tovrstne naložbe;

62.    poziva Komisijo, naj zagotovi, da morebitni novi dogodki na področju predlogov o skladu skladov, ki so del unije kapitalskih trgov, ne privedejo do pomanjkljivosti pri splošni oceni in upravljanju sistemskega in specifičnega tveganja;

63.    vztraja, da je treba pri vzpostavljanju unije kapitalskih trgov okrepiti in izboljšati usklajenost EU na mednarodni ravni, zlasti v okviru G20, Mednarodnega združenja nadzornikov trga vrednostnih papirjev, Upravnega odbora za mednarodne računovodske standarde in Baselskega odbora;

Vzpostavitev usklajenega regulativnega okolja EU za kapitalske trge

64.    poudarja tudi, kako pomembno je lastniško financiranje, ki lahko pripomore k ublažitvi tveganj in zmanjšanju prekomernega dolga in vzvoda v finančnem sistemu; zato poziva Komisijo in države članice, naj revidirajo predpise in obravnavajo problem prevelikega bremena, ki ga nalagajo za lastniško financiranje zasebnih podjetij; poudarja, kako pomembno je obravnavati vrzel med olajšavami za financiranje dolga in kapitala;

65.    se zaveda, da je zaradi raznolikosti pravil o insolventnosti ustvarjanje čezmejnih paketov sredstev zapleteno, s tem pa tudi postopek listinjenja; v zvezi s tem je seznanjen s predlogom Komisije o tem, da bi se lotili reševanja vprašanja čezmejne insolventnosti v tolikšni meri, kolikor je to potrebno za doseganje dobro delujoče unije kapitalskih trgov; poziva k vzpostavitvi okvira za sanacijo in reševanje za nebanke, zlasti za centralne nasprotne stranke;

66.    opozarja na vlogo plačilnih sistemov in poravnave vrednostnih papirjev za trg listinjenja ter poziva k vzpostavitvi evropske tržne infrastrukture v ta namen, pa tudi k usklajenemu in bolj harmoniziranemu spremljanju kritične tržne infrastrukture, zlasti v obliki možnosti vzpostavitve repozitorija podatkov o listinjenju, v katerem bi se evidentirali vsi udeleženci listinjenja, omogočeno bi bilo sledenje skupnih izpostavljenosti in tokov med udeleženci na trgu, spremljanje učinkovitosti in uspešnosti pobud v okviru politik ter zaznavanje morebitnih nastajajočih balonov in zmanjšanje nesimetričnosti informacij;

67.    poudarja, da je treba glede na vlogo informacijske in komunikacijske tehnologije obravnavati grožnjo kibernetskih napadov in povečati odpornost celotnega finančnega sistema nanje;

68.    spodbuja Komisijo, naj poveča primerljivost in kakovost finančnih informacij, pri čemer naj preuči sedanji okvir o računovodskih standardih, tudi z globalnega vidika in ob upoštevanju konzervativnih modelov vrednotenja ter sorazmernosti zahtev; se strinja, da je treba nedavno revidirano zakonodajo o evropskih računovodskih standardih najprej oceniti v praksi;

69.    poudarja, da je treba opraviti oceno učinka in analizo stroškov in koristi vse dodatno sprejete zakonodaje, vključno z delegiranimi in izvedbenimi akti; ugotavlja, da nova zakonodaja morda ni vedno najustreznejši politični odziv na te izzive in da bi bilo treba preučiti pristope, ki ne temeljijo na zakonodaji oz. temeljijo na trgu, ter v nekaterih primerih tudi že obstoječe nacionalne rešitve; poziva Komisijo, naj pri ustrezni zakonodaji uporablja načelo sorazmernosti, da bi čim bolj povečala pozitivne učinke za mala in srednja podjetja in podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo;

70.    meni, da bi bilo treba temelje za polno delujočo unijo kapitalskih trgov postaviti najkasneje do leta 2018; ponovno zahteva, da se opravi celovita analiza trenutnega stanja na kapitalskih trgih EU in obstoječih ovir, ki se pojavljajo povsod po EU; poziva Komisijo, naj pospeši pripravo akcijskega načrta in čim prej predloži zakonodajne in nezakonodajne predloge, da bi do konca leta 2018 dosegli cilj popolnoma povezanega enotnega kapitalskega trga EU;

71.    ugotavlja, da bi bilo treba razvijajoče se digitalno okolje dojemati kot priložnost za izboljšanje uspešnosti in vrednosti industrije kapitalskih trgov za podjetja, vlagatelje in družbo na splošno;

72.    naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji in Svetu.