Postopek : 2015/2729(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0661/2015

Predložena besedila :

B8-0661/2015

Razprave :

Glasovanja :

PV 09/07/2015 - 12.5
CRE 09/07/2015 - 12.5
PV 16/09/2015 - 13.1
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :


PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 231kWORD 201k
1.7.2015
PE559.024v01-00
 
B8-0661/2015

ob zaključku razprave o izjavi Komisije

v skladu s členom 37(3) Poslovnika in z okvirnim sporazumom o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo


o delovnem programu Komisije za leto 2016 (2015/2729(RSP))


Vicky Ford v imenu skupine ECR

Resolucija Evropskega parlamenta o delovnem programu Komisije za leto 2016 (2015/2729(RSP))  
B8-0661/2015

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju izjave predsednika in prvega podpredsednika Komisije z dne 16. decembra 2014 o delovnem programu Komisije za leto 2015;

–       ob upoštevanju člena 37(3) Poslovnika,

A.     ker se države članice Evropske unije soočajo z globoko krizo konkurenčnosti v vse bolj zahtevnem svetovnem gospodarstvu; ker bodo le konkurenčna gospodarstva zmožna ustvarjati delovna mesta, izboljševati življenjski standard svojih državljanov in zagotavljati blaginjo, ki poganja naložbe v prihodnost in omogoča javne storitve; ker je za dosego ambicioznih ciljev glede delovnih mest, rasti, naložb in svetovne konkurenčnosti evropskega gospodarstva potrebno okrepljeno osredotočenje na spodbujanje svobodne in pravične konkurence;

B.     ker je rast v večini drugih območij sveta hitrejša, naraščajo pa tudi produktivnost in inovacije;

C.     ker je javna dolžniška kriza v evroobmočju močno oškodovala evropsko gospodarstvo in je milijone ljudi potisnila v veliko stisko;

D.     ker Evropa mora biti zavezana gospodarstvu, ki lahko zagotavlja trajnostno rast, da bi prihodnjim generacijam zagotovili delovna mesta, ne pa dolgov;

E.     ker je za politične prednostne naloge treba zagotoviti ustrezna finančna sredstva,

F.     ker morajo politike in dejavnosti EU stremeti k podpiranju in lajšanju ukrepov držav članic, katerih namen je reševanje krize konkurenčnosti, ob upoštevanju subsidiarnosti in sorazmernosti kot bistvenih načel;

G.     ker si državljani Evropske unije nedvoumno želijo vitke unije, ki lajša sodelovanje med njenimi državami članicami na področjih, ki lahko prispevajo dodano vrednost, sicer pa se vzdrži vseh ukrepov, ki bi jih bilo ustrezno prepustiti državam članicam, regionalnim in lokalnim organom, družinam in posameznim državljanom;

1.      pozdravlja začetna prizadevanja Komisije, da bi dala prednost ukrepom, ki bodo spodbudili ustvarjanje delovnih mest, rast in naložbe; poziva Komisijo, naj vztraja pri osredotočenju na te cilje in naj bo velikopotezna, kar zadeva načrt reform v njenem delovnem programu za leto 2016; pozdravlja grobo zasnovo svežnja Komisije za boljše pravno urejanje, ki vključuje ukrepe za zmanjšanje birokracije, spodbujanje konkurenčnosti in v odziv na potrebe malih podjetij; poudarja pomen oblikovanja okolja, v katerem lahko podjetniki in podjetja ustvarjajo nova delovna mesta, obdržijo delovna mesta v Evropi in delovna mesta iz tujine vrnejo v Evropo; poudarja pomen oblikovanja okolja, ki omogoča razmah inovacij in naložb zasebnega sektorja; meni, da morajo oblikovalci politike zagotoviti, da zakonodaja spodbuja inovacije, tako da ocenijo učinek zakonodaje o obvladovanju tveganj na inoviranje;

2.      poudarja, da je mogoče znatno zmanjšanje upravnih bremen za državljane in podjetja doseči le z zmanjšanjem števila zakonodajnih predlogov in namesto tega osredotočenjem na glavne prednostne naloge; poziva Komisijo, naj v letu 2016 izvaja ta pristop in zmanjša na najmanjšo možno mero število zakonodajnih predlogov; poziva Komisijo, naj leta 2016 sprejme nadaljnje ukrepe za zmanjšanje birokratskega bremena, da bi se do leta 2030 zmanjšala za 50 %, ter naj določi cilj glede zmanjšanja stroškov izpolnjevanja; poziva k uvedbi neodvisne ocene za merjenje upravnega bremena in stroškov novih predlogov;

3.      je trdno prepričan, de je treba prizadevanja osredotočiti na nekaj glavnih prednostnih nalog, in poziva Komisijo, naj se vzdrži sprejemanja nebistvenih pobud; poudarja, kako pomembno je osredotočiti se na področja, ki ustvarjajo visoko evropsko dodano vrednost, v skladu z načeli subsidiarnosti in sorazmernosti; poziva Komisijo, naj sodeluje z državami članicami pri iskanju načinov, kako zagotoviti učinkovitejše izvajanje teh načel; poziva Komisijo, naj se jasno zaveže k temeljitemu ocenjevanju predlogov nacionalnih in, kjer je to ustrezno, regionalnih parlamentov v primerih, ki vzbujajo pomisleke; v zvezi s tem podpira prizadevanja Komisije, da bi se z nacionalnimi in, kjer je to ustrezno, regionalnimi parlamenti posvetovala bolj zgodaj v zakonodajnem postopku, kakor tudi trdnejši postopek rdečega kartona za zagotovitev polnega spoštovanja subsidiarnosti;

4.      poudarja pomen obveznega testa MSP za vse prihodnje zakonodajne predloge, da se zagotovijo spodbude za ta sektor, ki je življenjskega pomena za prihodnji razvoj in uspešnost gospodarstev Evrope, ne pa njegovo obremenjevanje; poziva, naj se mikropodjetja kolikor je mogoče izvzamejo iz obremenjujoče zakonodaje, še zlasti z namenom spodbuditi nova zagonska podjetja in podjetnike;

5.      poziva k obveznemu preverjanju vpliva na konkurenčnost za vse prihodnje zakonodajne predloge, da se zagotovi, da je bistveno merilo pri ocenjevanju vseh predlaganih pobud osrednji cilj, ki je zagotoviti, da lahko gospodarstva Evrope ostanejo konkurenčna na svetovnih trgih;

6.      poudarja, da je treba razviti uporabo ocen učinka, ki bi jih uporabljali ves politični ciklus in bi bili živi dokumenti, ki bi se posodabljali, kadar bi se med zakonodajnim postopkom zgodile večje spremembe; poudarja, da morajo temeljite ocene učinka vključevati celotno oceno skladnosti z načelom subsidiarnosti, saj je to ključnega pomena za povečanje zaupanja državljanov, ki menijo, da je načelo subsidiarnosti bistven element demokratičnega procesa; poziva k nadaljnjim ukrepom za zagotovitev učinkovitega neodvisnega nadzora ocen učinka in še zlasti poudarja, da mora biti odbor za regulativno oceno učinka ločen od Komisije, če naj bo resnično neodvisen, da bi tako izpolnil zastavljeni cilj zagotavljanja neodvisnih ocen učinka in izboljšal kakovost zakonodaje EU;

7.      poziva, naj se obstoječe politike redno ocenjujejo, pregledujejo in prilagajajo, ko je to potrebno za zagotovitev, da izpolnjujejo potrebe prihodnosti ter hitro se spreminjajočega tehnološkega in gospodarskega okolja;

8.      odločno podpira ukrepe za boj proti davčnim goljufijam in davčnim utajam; poudarja potrebo po učinkovitejši uporabi denarja davkoplačevalcev, kar terja popolno vključitev držav članic v obravnavo pomislekov glede slabega upravljanja in goljufij; poudarja pomen sistematičnih, rednih in neodvisnih ocen, da se zagotovi, da vsa poraba dosega želene rezultate na stroškovno učinkovit način; poziva Komisijo, naj v letu 2016 objavi zeleno knjigo o tem, ali bi bilo treba za Evropsko unijo poleg dela, ki ga že opravlja Evropsko računsko sodišče, uvesti karkoli, kar bi temeljilo na modelih urada Office of Budgetary Responsibility v Združenem kraljestvu, sveta Haut Conseil des finances publiques v Franciji ali urada Government Accountability Office v ZDA; obžaluje, da nova Komisija ni predvidela posebnega komisarja za proračunski nadzor, ki bi se posvečal zgolj temu področju, kot je že večkrat zahteval Evropski parlament, in poziva, naj se ta okoliščina znova preuči v letu 2016;

9.      poudarja, da je dosega novih trgovinskih dogovorov bistvena za razvoj navzven usmerjenega konkurenčnega evropskega gospodarskega okvira, ki zmore zagotoviti oprijemljive koristi in nižje cene za potrošnike ter ustvariti nova delovna mesta; meni, da je hiter napredek pri ambicioznem, uravnoteženem in celovitem čezatlantskem partnerstvu za trgovino in naložbe, ki spoštuje socialne, okoljske in potrošniške standarde EU, bistven za zagotovitev novih priložnosti za rast; poziva, naj se v letu 2016 doseže nadaljnji napredek v drugih trgovinskih pogajanjih;

DEL 2: POSAMEZNI PREDLOGI ZA DELOVNI PROGRAM

„Nova spodbuda za delovna mesta, rast in naložbe“

10.    poudarja bistveno vlogo izvrševanja politike konkurence pri ustvarjanju enakih konkurenčnih pogojev, ki spodbujajo inovacije, produktivnost, ustvarjanje delovnih mest in naložbe vseh akterjev na celotnem enotnem trgu in ne glede na poslovni model, vključno z malimi in srednjimi podjetji, pri čemer je treba v celoti spoštovati razlike med državami; poziva Komisijo, naj dosledno izvršuje protimonopolna pravila ter pravila v zvezi z državno pomočjo in nadzorom združevanja, da bi zagotovila dobro delujoč notranji trg;

11.    opozarja, da lahko nezakonodajni ukrepi, vključno s spodbujanjem tržno pogojenih rešitev, in učinkovito izvrševanje zakonodaje o konkurenci in enotnem trgu na številnih področjih ponudijo najboljšo možnost;

12.    poudarja načeli subsidiarnosti in sorazmernosti; poziva Komisijo, naj zagotovi ozko razlago člena 9 PDEU in prepreči njegovo uporabo kot utemeljitev za usklajevanje zakonodaje na področju socialnih zadev in zaposlovanja na ravni EU;

13.    poudarja, da je treba zagotoviti, da so merila za upravičenost Evropskega sklada za strateške naložbe kjer je to ustrezno usklajena z obstoječo zakonodajo EU za TEN-T, IPE ter strukturne in investicijske sklade;

14.    pozdravlja nov sveženj za boljše pravno urejanje kot pomemben korak k zmanjšanju regulativnega bremena in spodbuja k večji velikopoteznosti v tej smeri, da se odpravijo prepreke, ki podjetja ovirajo pri rasti in ustvarjanju delovnih mest; podpira ukrepe v okviru svežnja Komisije za boljše pravno urejanje za zmanjšanje birokracije, spodbujanje konkurenčnosti – vključno s preverjanjem vpliva na konkurenčnost – in v odziv na potrebe malih podjetij;

15.    vendar poziva, naj bo odbor za regulativni nadzor ločen od Komisije, če naj bo resnično neodvisen, da bi tako izpolnil zastavljeni cilj zagotavljanja neodvisnih ocen učinka in izboljšal kakovost zakonodaje EU;

16.    poudarja, kako pomembno je izvajati temeljite ocene učinka delegiranih in izvedbenih aktov, da se ocenijo možne posledice;

17.    poziva Komisijo, naj uvede digitalno razsežnost v svoje ocene učinka in v obstoječo zakonodajo EU, da bi tako zagotovila njihovo ustreznost v digitalni dobi, tehnološko nevtralnost in primernost za prihodnost ob hkratnem podpiranju inovacij in MSP;

18.    poziva Komisijo, naj se zaveže cilju, da se zmanjšajo stroški zagotavljanja skladnosti;

19.    meni, da bi bilo treba pri odločanju o sekundarni – pa tudi o primarni – uporabljati načela boljše pravne ureditve; poziva Komisijo in njene agencije, naj, kjer je to primerno, delegiranim in izvedbenim aktom priložijo obvezne ocene učinka, kar vključuje tudi objavo osnutka ukrepa in pregledno posvetovanje z zainteresiranimi stranmi in deležniki; pozdravlja napoved Komisije o preglednosti glede posvetovanj z deležniki in jo spodbuja, naj le-to zagotovi v celotnem zakonodajnem postopku;

20.    podpira uvedbo strokovne skupine REFIT, ki lahko zagotovi znaten pozitiven prispevek k izboljšanju izvajanja zakonodaje EU „na terenu“ ter k spremljanju upravnih in regulativnih bremen ali nepredvidenih posledic, ki se lahko pojavijo pri uporabi obveznosti, uveljavljenih na ravni EU, in k odzivanju nanje;

21.    poudarja, da bi strokovna skupina REFIT morala biti učinkovita in zagotavljati hitre odgovore ter spodbujati priložnosti v različnih sektorjih po vsej Evropi; poudarja, da bi morala Komisija predloge te strokovne skupine dejavno preučevati in jih obravnavati v skladu z načelom „upoštevaj ali pojasni“;

22.    meni, da bi lahko imela strokovna skupina vlogo platforme, prek katere bi lahko podjetja ali kolektivne skupine, ki delujejo nacionalno ali po vsej Evropi, neposredno posredovali svoje mnenje, da bi podprli načela boljše pravne ureditve ali prispevali k zmanjšanju birokracije v okviru zakonodaje, ki velja za njihov sektor;

23.    pozdravlja odločitev Komisije, da ne bo izvajala medsektorskega posvetovanja brez pozitivnega mnenja odbora za regulativni nadzor; vendar opozarja na pomen skladnosti in da morata biti končni predlog in ocena učinka skladna ter da morata zato odražati morebitne spremembe, uvedene v fazi medsektorskega posvetovanja; zato meni, da je bistveno, da pozitivno mnenje odbora za regulativni nadzor spremlja končni zakonodajni predlog, predstavljen kolegiju, in ne le osnutke, predstavljene v zgodnejših fazah;

24.    meni, da bi bilo mogoče doseči dodatne prednosti odbora za regulativni nadzor, če bi si ga delile vse tri institucije, tako da bi prispeval ne le k pripravljalnemu delu Komisije, pač pa tudi k razvoju analiz ocen učinka v celotnem zakonodajnem postopku;

25.    poudarja, kako pomembno je, da je Komisija navzoča v odborih v Evropskem parlamentu, da predstavi vsak predlog in spremljajočo oceno učinka; poudarja, da bi to moralo vključevati razpravo o presoji, ki jo pripravi oddelek Evropskega parlamenta za oceno učinka, če se pokažejo razhajanja;

26.    poudarja koristno vlogo oddelka Evropskega parlamenta za oceno učinka, kar zadeva ocenjevanje vsebinskih sprememb izvirnega predloga Komisije;

27.    meni, da bi bilo obdobje za razmislek po zaključku pogajanj, vendar pred končnim glasovanjem, mogoče dodatno izkoristiti za izvedbo ocene učinka in nadzor subsidiarnosti;

28.    izraža zaskrbljenost, ker pogajanja socialnih partnerjev niso sledila načrtu za boljšo pravno ureditev v EU; poziva Komisijo in socialne partnerje, naj sprejmejo orodja za boljšo pravno ureditev, povečajo uporabo ocen učinka v svojih pogajanjih in vse sporazume s predlogi za zakonodajno ukrepanje predložijo odboru Komisije za oceno učinka;

29.    poudarja, da je treba zagotoviti, da bodo vse prihodnje pobude ali revizije, ki jih bo Komisija predlagala na področju zdravja in varnosti, temeljile na trdnih znanstvenih dokazih; poziva Komisijo, naj preuči dolgoročne prednosti nezakonodajnega pristopa, ki bi se osredotočil na boljše usmerjanje, usposabljanje delodajalcev in vključevanje delavcev v uresničevanje trajnostnih sprememb;

30.    poziva Komisijo, naj prednostno ukrepa glede desetih predpisov, ki najbolj obremenjujejo MSP, vključno z direktivo o delovnem času in direktivo o začasnih delavcih;

31.    izpostavlja četrtletni pregled zaposlovanja in socialnih razmer Komisije (iz marca 2015); poziva Komisijo, naj sprejme ustrezne ukrepe za izkoreninjenje obstoječe togosti trga dela v EU, podpre in razvije pogoje za bolj prožne oblike dela ter spodbuja usklajevanje poklicnega in družinskega življenja;

32.    poziva Komisijo, naj nujno pripravi podrobno oceno učinka direktive o delovnem času;

33.    opozarja na nedavni trend, da podjetja svojo proizvodnjo in storitve selijo nazaj v Evropo, in na priložnosti, ki se s tem kažejo za odpiranje novih delovnih mest; poziva Komisijo, naj razmisli o tem, kako bi EU lahko pomagala podjetjem izkoristiti priložnosti, ki jih ponuja vrnitev;

34.    poziva Komisijo, naj okrepi svoja prizadevanja za umik zakonodajnih predlogov, ki nimajo podpore v Svetu, ter v tem okviru meni, da je pravilno umakniti direktivo o porodniškem dopustu ob hkratnem priznavanju pravice držav članic, da sprejmejo določbe, ki presegajo minimalne zahteve zakonodaje EU; obžaluje, da se predlog direktive o varnosti in zdravju pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo, ni osredotočil bolj na vidike, ki zadevajo varnost in zdravje pri delu, pač pa je bil njegov edini cilj obvezen porodniški dopust;

35.    pozdravlja predlagano pobudo REFIT za preverbo regulativne ustreznosti direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah za digitalno dobo ter poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo postopek pregleda izveden temeljito, v skladu z načeli boljše pravne ureditve, in naj omogoči obsežno in pravočasno javno posvetovanje, da se zagotovi, da se ustrezno upoštevajo pogledi potrošnikov in panožnih deležnikov;

Skupno evropsko prodajno pravo

36.    pozdravlja namen Komisije, da bo umaknila predlog za skupno evropsko prodajno pravo; pozdravlja namero, da bo predlagala ciljno usmerjena skupna pravila za digitalne vsebine, in je seznanjen s predlogom za uvedbo „domače opcije“ v povezavi s ciljno usmerjenim usklajevalnim mehanizmom za zmanjšanje ovir za čezmejno trgovino, vendar vztraja, da so potrebni pristop na podlagi dokazov in posvetovanje z deležniki, zlasti glede učinka na sedanje varstvo potrošnikov v okviru nacionalne zakonodaje, ter pravna sredstva za primer neskladnosti pogodb za spletno prodajo;

Finančna ureditev in unija kapitalskih trgov

37.    poudarja pomen konkurenčnega sektorja finančnih storitev, ki potrošnikom zagotavlja koristne produkte in pregledne informacije; poudarja, da bo to povečalo zaupanje potrošnikov v produkte finančnih storitev;

38.    pozdravlja načrt Komisije, da bo ocenila skupni učinek finančne ureditve; spodbuja Komisijo, naj v okviru programa REFIT iz zakonodaje izloči nepotrebne in/ali zastarele zakonske akte;

39.    pozdravlja zamisel o uniji kapitalskih trgov, hkrati pa pričakuje pravočasen in skladen zaključek posvetovanj; poudarja potrebo po izvedbi kumulativne ocene učinka ekonomske zakonodaje, da bi se določile zakonodajne nedoslednosti, ki bi lahko delovale kot ovira za unijo kapitalskih trgov, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti MSP in podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo; poziva, naj bodo vsi predlogi za dodatno zakonodajo predmet temeljite ocene učinka in analize stroškov in koristi, pri čemer je treba zagotoviti, da se predlogi sprejmejo le, če zastavljenih učinkov ni mogoče doseči z nezakonodajnimi sredstvi;

40.    poziva, naj poudarek ostane na javnofinančni konsolidaciji, ki je prijazna rasti; meni, da pospeševanja naložb ne smemo obravnavati kot alternativo za strukturne reforme;

41.    poziva Komisijo, naj prizna, da je različnost poslovnih modelov in finančnih trgov kot v primeru držav članic lahko prednost za celotno Evropo, ki jo je smotrno ohraniti; poudarja, da mora vsaka finančna ureditev spoštovati načeli subsidiarnosti in sorazmernosti;

42.    pričakuje predlog za sanacijo in reševanje kritične tržne infrastrukture, da se zagotovi ustrezna zaščita sredstev vlagateljev v teh subjektih; opaža, da zaveze na svetovni ravni, ki prenašajo izvedene produkte iz dvostranske trgovine v infrastrukturo večstranskih trgov, povečujejo izpostavljenost teh institucij; zato se strinja, da morajo sistemsko pomembne finančne institucije dokazati ustrezno gospodarjenje in trdno obvladovanje tveganj v korist celotnega sistema;

43.    meni, da je za poenostavitev čezmejnih naložbenih tokov treba posebno pozornost nameniti mikro in malim podjetjem, zlasti kar zadeva odpravo upravnih ovir;

Preprečevanje davčnih goljufij in davčnih utaj

44.    pozdravlja delo Komisije in držav članic, namenjeno dejavnemu spodbujanju boja proti davčnim goljufijam, davčni utaji, agresivnemu davčnemu načrtovanju in uporabi davčnih oaz, ob opiranju na strokovno znanje OECD, ki se nanaša na spodbujanje dobrega davčnega upravljanja v vseh zadevnih mednarodnih forumih;

45.    meni, da je politika obdavčevanja pristojnost držav članic, in zato pozdravlja priznanje Komisije, da so države članice same odgovorne za svoje davčne sisteme; poudarja, da morajo biti morebitni prihodnji predlogi umerjeni in skladni z ukrepi, ki se na davčnem področju izvajajo na globalni ravni;

46.    opozarja, da je zaželena izmenjava zadevnih informacij med davčnimi organi, in spodbuja države članice, naj sodelujejo pri njej, da bi tako dosegli potrebno preglednost in enake konkurenčne pogoje;

47.    meni, da bi učinkovitejša uporaba struktur EU za izboljšan boj proti goljufijam na področju DDV, na primer s povečanjem števila subjektov, ki lahko dostopajo do informacij o DDV, ki jih Eurofisc posreduje Europolu, lahko izboljšala boj proti davčnim goljufijam in davčnim utajam;

Politika na področju raziskav in vesolja

48.    poudarja neprekinjeno izvajanje Obzorja 2020, zlasti prizadevanja za večje osredotočenje na pretvorbo raziskav na svetovni ravni v proizvode in storitve, ki lahko prispevajo k povrnitvi konkurenčnosti evropskih gospodarstev;

49.    priznava programa Galileo in Copernicus kot vodilna vesoljska programa z evropsko dodano vrednostjo; poziva Komisijo, naj finančna sredstva, dodeljena znotraj večletnega finančnega okvira, uporablja učinkovito, da bi tako zagotovila uspešno dokončanje njune infrastrukture ter njuno uveljavitev pri uporabnikih oziroma na trgu;

50.    izraža zaskrbljenost glede direktive o razširjanju podatkov satelitov za opazovanje Zemlje v komercialne namene zaradi njene nezadostne utemeljenosti in možnosti, da bi ustvarila breme za evropski trg s satelitskimi podatki visoke ločljivosti; poziva Komisijo, naj ponovno razmisli, ali ne bi bilo treba te predlagane direktive umakniti;

Prometna infrastruktura

51.    poudarja, da je treba prednostno nadaljevati delo v zvezi z vseevropskim prometnim omrežjem (TEN-T) in koridorji osrednjega omrežja, da bi tako povezali prometna omrežja vseh regij EU in rešili težave, kot so neobstoj ustrezne infrastrukture in pomanjkanje dostopnosti ter nizka interoperabilnost med vzhodnimi in zahodnimi deli EU; poudarja pomen celovitega izvajanja akcijskega programa NAIADES  II s poudarkom na izboljšanju infrastrukture, inovacijah in liberalizaciji trga, saj je nadaljnji razvoj celinskih plovnih poti in plovbe po njih bistvenega pomena;

52.    pričakuje pojasnitev predlogov iz letalskega svežnja in poudarja, da bi ta zakonodaja morala biti primerna za svoj namen, da bi zagotovila koristi za letalski sektor, tako da bi omogočila ustvarjanje delovnih mest, blažitev vplivov na okolje, zmanjšanje porabe goriva in znižanje cen vozovnic ter s tem letalski panogi EU omogočila, da se enakovredno kosa s tekmeci; poudarja, kako pomembno je pospešiti izvajanje enotnega evropskega neba (vključno z nadaljnjim razvojem projekta SESAR in oblikovanjem funkcionalnih blokov zračnega prostora);

53.    je seznanjen z namero Komisije, da bo umaknila predlog o zemeljski oskrbi, in poudarja, da je treba odpraviti monopole, ki o še vedno prisotni na nekaterih velikih letališčih EU, ob ustreznem upoštevanju držav članic, v katerih so storitve zemeljske oskrbe že liberalizirane; poziva k določeni stopnji liberalizacije in konkurence s povečanjem števila ponudnikov storitev na velikih letališčih EU, saj bo to izboljšalo učinkovitost in kakovost delovanja letališč in znižalo cene za uporabnike letališč in potnike; vendar poudarja, da morebiten nov predlog ne bi smel vključevati socialnih vprašanj in tudi ne bi smel uveljavljati minimalnih standardov kakovosti za storitve zemeljske oskrbe;

54.    se strinja z umikom zastarelega predloga o pristojbinah za varovanje v letalstvu; izraža dvome glede prihodnosti tega predloga, dasiravno soglaša, da morajo biti pristojbine za varovanje v letalstvu pravične in sorazmerne, zaradi številnih težav, povezanih s predlogom o pristojbinah za varovanje v letalstvu, med katere sodijo področje uporabe direktive, vprašanje povezanih stroškov in državno financiranje; meni, da je treba skupna načela za zaračunavanje pristojbin za varovanje v letalstvu uskladiti z direktivo o letaliških pristojbinah; opominja, da je kohezijska politika, z več kot tretjino proračuna EU, trenutno največje naložbeno orodje EU, in priznava njen pozitivni prispevek z zmanjšanju razlik med regijami v EU, če jo spremljajo sočasne politične, institucionalne in infrastrukturne reforme;

Regionalni razvoj

55.    meni, da bi regionalni razvojni skladi v obdobju tega delovnega programa Evropske komisije morali pomagati državam članicam pri bolečih, vendar bistvenih gospodarskih reformah, ki so nujne za dosego večje konkurenčnosti;

56.    je seznanjen z zavezo Komisije, da bo izboljšala izvajanje, črpanje in učinkovitost strukturnih skladov ter čim hitreje in čim bolj nemoteče uveljavila nova pravila za strukturne sklade za obdobje 2014–2020; poudarja pomen poenostavitve za izboljšanje dostopa do takih skladov ter odpravo nepravilnosti in goljufij;

57.    poudarja, da bi uporaba nove pristojnosti Evropske komisije, da zahteva reprogramiranje ali ustavitev plačil iz strukturnih skladov, lahko imela negativen finančni učinek na regionalne in lokalne organe; v zvezi s tem ponavlja, da organi, odgovorni za programe kohezijske politike EU, niso odgovorni za nacionalne primanjkljaje in zanje tudi ne bi smeli biti kaznovani;

58.    podpira izvajanje ustrezno ciljno usmerjenih makroregionalnih strategij kot instrumenta, ki ga je odobril Evropski svet, da bi pametneje uporabili obstoječe finančne vire in izboljšali učinkovitost evropskih strukturnih in investicijskih skladov; ugotavlja, da lahko makroregionalne strategije obravnavajo skupne izzive, s katerimi se soočajo opredeljena geografska območja, ne da bi bilo treba ustvariti nove obsežne institucije;

59.    spodbuja Komisijo, naj nadaljuje svojo podporo prizadevanjem držav članic za premostitev digitalne ločnice in zagotovitev dostopa do širokopasovnih povezav visoke hitrosti na mestnih in podeželskih območjih ter s tem oblikovanje ugodnega okolja za podjetništvo, MSP, ustvarjanje delovnih mest in oddaljen dostop do osnovnih storitev, vključno z izobraževanjem in usposabljanjem, na območjih, kjer je infrastrukture javnega prevoza omejena;

„Povezan digitalni enotni trg“

60.    je seznanjen z nedavno predstavljeno strategijo za enotni digitalni trg za Evropo in s spremljajočim časovnim načrtom za pobude; podpira prednostno obravnavo enotnega digitalnega trga zaradi priložnosti, ki jih digitalne dejavnosti lahko pomenijo za delovna mesta, ustvarjanje zagonskih podjetij in inovacije, ter priznava pomen digitalnega preoblikovanja industrije EU za ustvarjanje delovnih mest, povečanje produktivnosti in krepitev konkurenčnosti ter s tem za doseganje rasti;

61.    opominja, da so v nedavni preteklosti ti novi zakonodajni predlogi pogosto obtičali; priporoča, da Komisija pred pripravo novega zakonodajnega predloga preuči najboljše prakse na ravni držav članic, je odprta do ukrepov na pobudo industrije, se osredotoči na izvajanje obstoječe zakonodaje ter posodobi obstoječo nacionalno in evropsko zakonodajo, kjer je to potrebno, in ciljno odpravi morebitne preostale vrzeli, novo zakonodajo pa uporabi le, če je to resnično nujno;

62.    meni, da mora biti odprava birokracije in neupravičenih ali nesorazmernih regulativnih ali neregulativnih ovir prednostna naloga strategije za enotni digitalni trg, da bi v celoti izrabili potencial digitalnega preoblikovanja industrije in čezmejne e-trgovine; meni, da bi lahko razmislili o več ciljno usmerjenih ukrepih, da bi okrepili zaupanje potrošnikov pri kupovanju digitalnega blaga in storitev po vsej EU;

63.    priznava zavzetost Komisije pri sproščanju potenciala digitalnega gospodarstva z osredotočenjem njenega pristopa na tri stebre, katerih namen je boljši dostop za potrošnike in podjetja, boljše okolje za razvoj digitalnih storitev ter e-družba in e-uprava; hkrati izpostavlja, da bi si zakonodajalci morali prizadevati vzpostaviti osnovni okvir na ravni EU, ne pa predlagati načrt za gospodarstvo EU v skladu z načelom ene same rešitve za vse; poudarja mednarodno razsežnost digitalnih trgov in potrebo po sodelovanju z regulatorji po svetu glede konkurence, varnosti in zaščite;

64.    priporoča, da se evropski standardi IKT oblikujejo ob usklajevanju z mednarodnimi standardi in tehničnimi specifikacijami, priznanimi na svetovni ravni, ter da se, kjer je to mogoče, promovirajo kot mednarodni standardi;

65.    podpira prizadevanja Komisije, da bi zaključila uredbo o varstvu podatkov EU; v zvezi s tem poziva, naj bo vsaka reforma zakonodaje o varstvu podatkov sorazmerna in izvedljiva, naj ščiti tako pravice potrošnikov kot pravico do zasebnosti ter omogoča razcvet podjetij, gospodarstva in inovacij; poudarja, da je treba zagotoviti, da je komercialna uporaba digitalnih komercialnih podatkov skladna z varstvom industrijskih in osebnih podatkov ter z varstvom zasebnosti;

66.    podpira svoboden, odprt in pregleden internet, pri čemer priznava potrebo po ukrepih, ki podpirajo tehnične zahteve; čaka na pričakovano prenovo regulativnega okvira za telekomunikacije in opozarja na potrebo po pravočasnem pregledu direktive o univerzalnih storitvah; priznava, da je bistvo politike konkurence zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev za vse subjekte in preprečevanje zlorab prevladujočega položaja na škodo potrošnikov ali konkurentov; prav tako opozarja na pristojnosti držav članic glede spektra in zato poziva Komisijo, naj preuči produktivne neregulativne ukrepe, ki izboljšujejo sodelovanje in omogočajo učinkovitejše dodeljevanje spektra po vsej EU;

67.    izpostavlja pomembne pomisleke glede davčnih ukrepov v digitalnem gospodarstvu, zlasti glede davka na dodano vrednost (DDV); pozdravlja namero Komisije, da bo predlagala uvedbo skupnega vseevropskega poenostavitvenega ukrepa (prag DDV), da bi pomagala majhnim podjetjem za e-trgovino;

Avtorska pravica

68.    pozdravlja prizadevanja za razvoj in posodobitev zakonodaje EU o intelektualni lastnini, zlasti na področju avtorske pravice, da bi jo uskladili z zahtevami digitalne dobe; poudarja, da se je treba spopasti z negativnim vplivom digitalnega piratstva na vrednost in zaposlovanje v ustvarjalnih in kulturnih sektorjih;

69.    poudarja, da bi potrošniki morali imeti možnost dostopati do zakonito razpoložljivih vsebin pod pravičnimi in razumnimi pogoji po vsej EU ter da bi ustvarjalci morali biti primerno nagrajeni, vendar pa da obvezne vseevropske licence niso primerna rešitev za izbiro potrošnikov ali za imetnike pravic in da bi bilo treba preučiti tudi tržno utemeljene rešitve; meni, da bi avtorska pravica morala ohraniti svojo prvotno funkcijo, tj. omogočiti ustvarjalcem ustrezno nagrado za njihov trud, ki jo plačajo tisti, ki uporabljajo njihovo delo;

70.    poziva k ciljno usmerjenemu pristopu, temelječemu na trdnih dokazih, med drugim na podlagi pravne in ekonomske analize, in na dialogu z deležniki, ki bo vzdrževal ravnotežje med interesi potrošnikov, uporabnikov, ustvarjalcev in imetnikov pravic ter bo spodbujal ustvarjalnost in podjetništvo, ki sta bistvena za kulturni in ustvarjalni sektor ter agendo Komisije za delovna mesta in rast; poudarja nujnost spoštovanja subsidiarnosti in kulturne raznolikosti; v zvezi s tem poudarja, da posodobitveni ali reformni predlogi ne bi smeli ovirati pomembnega prispevka tradicionalnih metod promoviranja regionalne in evropske kulture ter da bi morali biti skladni z mednarodnim pravom, v skladu s katerim so oblikovani osnovni temelji avtorske pravice;

71.    poudarja, da bo izvrševanje avtorske pravice bistveno za podpiranje rasti in da se je zato treba prednostno osredotočiti na kršitve, do katerih prihaja v komercialnem obsegu; v zvezi s tem ne bi smeli prezreti vloge vseh akterjev, vključno s ponudniki storitev IP in plačilnih storitev, pri preprečevanju zlorabe avtorske pravice;

72.    poziva Komisijo, naj z zagotavljanjem hitre ratifikacije pogodbe iz Marakeša pripomore k olajšanju dostopa slabovidnih do knjig; vendar ugotavlja, da je potreben nadaljnji napredek, da bi tudi drugim invalidom, poleg slabovidnih, omogočili dostop do vsebin;

73.    spodbuja pregled tako imenovanega koncepta varnega pristana, ki podjetja, ki nudijo pasivno gostiteljstvo, trenutno izvzema iz zakonodaje o avtorskih pravicah in odgovornosti; ugotavlja, da lahko to v dobi naprednega interneta negativno vpliva na imetnike pravic, tako da zmanjša njihovo zmožnost za pogajanja o licencah z digitalnimi platformami ter s tem zmanjša prihodke za umetnike in prizadene trajnostnost in rast v sektorju;

„Odporna energetska unija z v prihodnost usmerjeno politiko podnebnih sprememb“

74.    pozdravlja ambicijo v ozadju energetske unije in meni, da ponuja boljše usklajevanje politike na ravni EU na tem področju priložnost za odpravo razdrobljenega pristopa, ki je v preteklosti privedel do več nasprotujočih si politik;

75.    poudarja pomen cenovno dostopne, trajnostne in varne oskrbe z energijo; meni, da je politika konkurence bistvenega pomena pri spodbujanju ločevanja dejavnosti in obravnavanju trenutne razdrobljenosti trga; opozarja, da je treba državno pomoč na tem področju zakonsko urediti v enakem duhu kot na katerem koli drugem področju;

76.    pozdravlja prizadevanja za uvedbo trajnostnih programov za energijsko učinkovitost in poudarja pomen poročila Parlamenta o izvajanju direktive o energetski učinkovitosti, ki bo omogočilo boljše razumevanje ukrepov, sprejetih v državah članicah, in ki mora poudariti pomen zagotavljanja, da so zahteve glede energijske učinkovitosti stroškovno učinkovite za končne porabnike;

77.    pričakuje nadaljnje podrobnosti in specifične predloge glede energetske unije ter meni, da je treba dokončanje notranjega energetskega trga šteti za njen osrednji steber z namenom spodbujati varnost, diverzifikacijo in konkurenčne cene z izboljšavami čezmejne infrastrukture in povezovalnih vodov;

78.    meni, da je treba tržne mehanizme dopolniti s konkretnimi in velikopoteznimi solidarnostnimi mehanizmi, kot so mehanizmi za učinkovitejše krizno upravljanje v EU in čezmejno upravljanje, boljšo uporabo skladišč utekočinjenega zemeljskega plina in plinskih skladišč ter mehanizmi virtualne rezervne zmogljivosti, ki jih je treba vključiti v zakonodajo EU, med drugim v uredbo o zanesljivosti oskrbe s plinom, ki bo pregledana konec leta 2015;

79.    poziva države članice in Komisijo, naj sodelujejo pri določanju, kje bi bilo mogoče doseči večjo preglednost medvladnih sporazumov, ob priznavanju občutljive narave prejšnjih predlogov na tem področju; vendar priznava, da Komisija na podlagi povabila že lahko sodeluje v pogajanjih na področju energetike, v katere so vključene ena ali več držav članic in tretje države; poziva Komisijo, naj sestavi pozitivni in negativni seznam pogodbenih klavzul, kot sta na primer klavzula o prepovedi izvoza in klavzula o namembnosti;

80.    spodbuja Komisijo, naj zagotovi, da bo razvoj domačih virov energije ključni del energetske unije; vendar opominja Komisijo, da je naloga držav članic, da določijo svojo mešanico virov energije, in da mora vsaka prihodnja politika na področju razogljičenja in zmanjšanja emisij upoštevati potrebo po zagotavljanju zanesljivosti oskrbe z energijo in diverzifikaciji – ne trajnostnosti izolirano od vseh drugih vidikov, kot je bilo to v preteklosti;

81.    glede na trenutne dogodke v Ukrajini poudarja, da je treba zanesljivost oskrbe z energijo okrepiti z nizom ukrepov znotraj celotnega nabora možnosti, kot so diverzifikacija dobaviteljev, izboljšanje energijske učinkovitosti za zmanjšanje porabe, večja uporaba domačih virov energije in znatna vlaganja v infrastrukturo;

82.    v kontekstu strateškega okvira za energetsko unijo je seznanjen s sporazumom, doseženim na zasedanju Evropskega sveta oktobra 2014, o podnebni in energetski politiki do leta 2030 ter zlasti z odsotnostjo zavezujočih ciljev glede obnovljivih virov energije za vsako državo članico posebej, saj so se sedanji cilji izkazali za neprožne in drage ter so dušili naložbe v druge nizkoogljične energetske tehnologije, kot je zajemanje in shranjevanje ogljika; vendar v kontekstu tega okvira vztraja, da je nadvse pomembno, da se določbe o zaščiti industrijskih sektorjev, ki so izpostavljeni tveganju selitve virov CO2, ohranijo;

83.    priznava, da lahko domači viri energije bistveno prispevajo k zanesljivosti oskrbe EU z energijo in vzpostavitvi gospodarstva z nizkimi emisijami; v zvezi s tem meni, da mora energetska unija odražati potrebo, da EU uporabi vse vire z nizkimi in nižjimi emisijami, ki so na voljo državam članicam, in spoštovati njihovo pravico, da se same odločajo o svoji mešanici virov energije in izkoriščanju svojih domačih virov, najsi bodo fosilni, obnovljivi ali jedrski;

„Bolj povezan in pravičnejši notranji trg z okrepljeno industrijsko bazo“

84.    pozdravlja prizadevanja Komisije za oblikovanje bolj gostoljubnega okolja za ustvarjanje delovnih mest v EU; poudarja pomen strukturnih reform, ki so potrebne za obravnavo naslednjih dejavnikov; neskladje med ponudbo znanj in spretnosti ter povpraševanjem po njih, podjetništvo, demografski razvoj, dostop do trga, dostop do financiranja, togost trga dela, upravni stroški in zmanjšanje birokracije;

85.    ponavlja, kako pomembno je poglobiti enotni trg, da bi odpravili ovire za prosto trgovino, in poziva, naj osredotočenje Komisije na boljšo pravno ureditev zagotovi zdravo evropsko poslovno okolje, zmanjšanje birokracije ter odpravo regulativnih bremen in ovir za naložbe ter naj spodbudi karseda malo nove zakonodaje;

86.    poudarja, da je za okrepitev vlaganj zasebnega sektorja potrebnih več ukrepov; meni, da je odločilnega pomena nadaljnje odpravljanje ovir za naložbe po vsej Uniji, zlasti za naložbe malih in srednjih podjetij;

87.    pozdravlja potrditev s strani Komisije vseh ukrepov REFIT, ki bi morali biti izvedeni, da bi se zmanjšalo regulativno breme; poziva Komisijo, naj vztraja pri svojih zavezah, navedenih v sporočilu;

88.    poudarja, da je pomembno, da vsi regulativni in zakonodajni predlogi temeljijo na informacijah, ki jih posredujejo podjetja ter drugi strokovnjaki in zainteresirane strani; pričakuje, da bo predsednik Komisije pojasnil razvoj dogodkov glede novega znanstvenega svetovalnega odbora na visoki ravni; ponovno poudarja, da mora biti znanstveno svetovanje neodvisno in dovolj verodostojno, da je mogoče od zakonodajalcev in uradnikov terjati odgovornost za odločitve in predloge;

89.    pozdravlja odločitev Komisije, da vzpostavi platformo REFIT, da bi izvajala stalen dialog z državami članicami in deležniki o izboljšanju zakonodaje EU v okviru programa ustreznosti in uspešnosti predpisov; šteje za spodbudno močno zavezanost Komisije olajšanju regulativnega bremena za države članice in mala podjetja, ki jo je izkazala s potrditvijo umika 73 zakonodajnih predlogov v postopku; meni, da je nov začetek točno tisto, kar je potrebno na številnih področjih politik; opozarja, da tam, kjer so predlogi umaknjeni, da bi jih nadomestili z novimi, te nove pobude ne bi smele uvajati večjih bremen za ljudi in podjetja, ki jih zadevajo;

„Bolj poglobljena in pravičnejša ekonomska in monetarna unija“

90.    ugotavlja, da nedavne ekonomske študije opozarjajo na nizke stopnje rasti in nizko inflacijo kot dolgotrajno težavo v državah evroobmočja v primerjavi z državami zunaj evroobmočja; poziva k poglobljeni analizi gospodarskih razmer v evroobmočju; poziva, naj se pripravijo primerjave med okrevanjem držav članic evroobmočja v primerjavi z državami članicami zunaj evroobmočja ter tretjimi državami in regijami;

91.    poziva k doslednemu spoštovanju klavzule o nereševanju iz finančnih težav; spominja ECB na obseg njenega mandata, ki je omejen na monetarno politiko;

92.    ugotavlja, da Evropskega mehanizma za stabilnost in fiskalnega pakta v skladu z načeloma o nacionalni suverenosti in subsidiarnosti ne bi smeli vključiti v metodo Skupnosti;

93.    poudarja pomen spremljanja izvajanja obstoječe bančne zakonodaje in krepitve dialoga s strokovnjaki v sektorju, da se oceni učinek in uspešnost sprejete zakonodaje; poudarja, da je treba pred razmislekom o kakršni koli dodatni zakonodaji opraviti podrobno oceno učinka in analizo stroškov in koristi;

94.    poudarja pomen konkurenčnega sektorja finančnih storitev, ki potrošnikom zagotavlja koristne produkte in pregledne informacije; poudarja, da bo to povečalo zaupanje potrošnikov v produkte finančnih storitev;

„Razumen in uravnotežen prostotrgovinski sporazum z ZDA“

95.    poziva Komisijo, naj nameni zadostna sredstva spodbujanju uresničevanja svojega velikopoteznega trgovinskega programa z vsemi trgovinskimi partnerji po svetu, vključno s prizadevanji za dokončanje pogajanj o poglobljenem, celovitem in uravnoteženem čezatlantskem partnerstvu za trgovino in naložbe, pri čemer pripominja, da trgovinska politika ne bi smela biti omejena na to področje, pač pa bi morala zajemati vse mnogostranske, večstranske in dvostranske trgovinske in naložbene sporazume, o katerih se trenutno pogaja Komisija;

96.    pozdravlja zavezanost Komisije pregledu trgovinske in naložbene politike, vključno s predlaganim poudarkom na njunem prispevku k ustvarjanju delovnih mest in rasti po vsej EU; zahteva, da je ta pregled široko zasnovan, strateški in usmerjen v prihodnost, da zajame vse vidike trgovinske in naložbene politike, vključno z dvostranskimi, večstranskimi in mnogostranskimi pogajanji in avtonomnimi ukrepi, s posebnim poudarkom na obravnavi trgovinski odnosov ne le z velikimi državami v vzponu in ključnimi strateškimi partnericami po svetu, pač pa tudi z državami Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj, s katerimi EU trenutno nima poglobljenih in celovitih prostotrgovinskih sporazumov;

97.    pozdravlja namero komisije, da bo državam članicam predlagala osnutek smernic za posodobitev obstoječih sporazumov z Mehiko, Čilom in Turčijo, in zahteva, da te smernice vključujejo ambiciozne določbe o vzajemnem odprtju trgov in obravnavajo tarife ter netarifne in tehnične trgovinske ovire v širokem spektru sektorjev, med katere sodijo med drugim sektorji finančnih storitev, storitev svobodnih poklicev, zavarovalništva, javnih naročil, kemikalij, predelane hrane, trgovine z energijo in intelektualne lastnine ter avtomobilski sektor;

98.    meni, da je obžalovanja vredno, da se Komisija ni zavezala, da bo umaknila svoj predlog uredbe o dostopu blaga in storitev tretjih držav do notranjega trga javnih naročil Unije, glede na močno nasprotovanje velikega števila držav članic temu aktu, ki ga mnogi štejejo za protekcionistični ukrep, ki bi lahko, če bo uresničen, privedel do znatnih trgovinskih težav z določenimi trgovinskimi partnerji, vključno z možnimi povračilnimi zaprtji trgov ne le na področju javnih naročil, pač pa tudi v drugih bistvenih sektorjih; meni, da bi bilo vprašanja, ki jih je opredelila Komisija, mogoče bolje obravnavati v dvostranskih pogajanjih o poglobljenih in celovitih prostotrgovinskih sporazumih ali s spodbujanjem dodatnih držav, da se pridružijo sporazumu o vladnih naročilih (GPA);

99.    z zaskrbljenostjo ugotavlja odsotnost napredka pri sporazumu o prosti trgovini med EU in Indijo ter poziva Komisijo, naj vloži dodaten trud, da bi presegla trenutne ovire v pogajanjih;

100.  zahteva, da Komisija v najkrajšem možnem času predloži predlog o podpisu sporazuma CETA s strani držav članic;

101.  poudarja, da sporazum v Svetovni trgovinski organizaciji (STO) ostaja bistveni cilj trgovinske politike EU, in poziva Komisijo, naj si na 10. ministrskem srečanju v Nairobiju decembra 2015 prizadeva za napredovanje k sporazumu; poziva Komisijo, naj čim prej zaključi mnogostranska pogajanja o sporazumu o trgovini s storitvami (TiSA), o sporazumu o informacijski tehnologiji in o sporazumu o zelenem blagu, ki bodo, če bodo sklenjeni, predstavljali potrebne ukrepe za to, da bi sedanja prizadevanja za liberalizacijo trgovine v STO dobila nov zagon;

102.  izraža zaskrbljenost glede zahteve Komisije, da Sodišče Evropske unije pripravi mnenje o sporazumu EU s Singapurjem, in zaradi velike zamude, ki jo bo to povzročilo pri uveljavitvi sporazuma, pri čemer pa nasprotuje vsem poskusom, da bi omejili pristojnosti parlamentov držav članic v postopkih odločanja Evropske unije;

103.  opozarja, da mora biti morebiten sporazuma o TTIP skladen s Konvencijo Unesca o zaščiti in spodbujanju raznovrstnosti kulturnega izražanja in da si morata strani pridržati pravico, da sprejmeta ali ohranita katerikoli razumen ukrep, povezan z zaščito ali spodbujanjem kulturne in jezikovne raznolikosti, kot to določajo zadevni členi Pogodb; meni, da je kulturna izjema temeljnega pomena, vendar pa še naprej izraža pomislek, da bi kakršna koli razvodenitev njenega resničnega pomena in vrednosti, če bi jo pomotoma pomešali z ustvarjalnimi industrijami kot celoto, lahko ustvarjalnemu sektorju EU preprečila dostop do novih trgov in ga prikrajšala za koristi jasnejših pravil, npr. ustrezne zaščite intelektualne lastnine evropskih proizvajalcev v ZDA;

„Območje pravosodja in temeljnih pravic, zasnovano na medsebojnem zaupanju“

104.  v celoti podpira boj proti čezmejnemu kriminalu in korupciji; vseeno obžaluje, da kljub znatnemu nasprotovanju v Svetu in resnim pomislekom glede sorazmernosti, pravne podlage, subsidiarnosti in temeljnih pravic Komisija ni umaknila predloga o evropskem javnem tožilstvu;

105.  v celoti podpira zavezo Komisije v strategiji notranje varnosti, da bo pomagala obravnavati grožnje za notranjo varnost držav članic, povezane s tujimi borci in terorizmom; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj prednostno obravnava smotrno sprejetje direktive EU o uporabi podatkov iz evidence podatkov o potnikih; poudarja, da se mora EU soočiti s čedalje večjo grožnjo terorizma na domačih tleh, ki jo predstavljajo „tuji borci“, tj. posamezniki, ki potujejo v državo, ki ni država, v kateri bivajo ali katere državljanstvo imajo, da bi izvedli, načrtovali ali pripravili teroristična dejanja oziroma nudili ali prejeli teroristično usposabljanje, tudi na področju oboroženih spopadov;

106.  poziva k odločnemu ukrepanju Komisije glede zaščite otrok na spletu; poziva Komisijo, naj poudari potrebo po mednarodnem sodelovanju s strateškimi partnerji EU in organi kazenskega pregona po celem svetu zaradi boja proti otroški pornografiji; poudarja, da je treba s sporazumi o sodelovanju in z lajšanjem mednarodne izmenjave podatkov o teh kaznivih dejanjih in storilcih, tudi prek Europola, izboljšati mednarodno sodelovanje in nadnacionalno preiskovanje na tem področju; poziva Komisijo, naj izvede poglobljeno analizo sedanjega okvira politike za boj proti spolnim zlorabam otrok v obliki poročila o izvajanju Direktive 2011/93/EU;

107.  pozdravlja predloge Komisije v strategiji notranje varnosti o boju proti kibernetski kriminaliteti; ugotavlja, da teroristične organizacije v vse večji meri uporabljajo internet in komunikacijske tehnologije za načrtovanje napadov, propagando in pridobivanje sredstev; poziva Komisijo, naj spodbuja internetne družbe in družbe, ki upravljajo družbene medije, naj sodelujejo z vladami in organi kazenskega pregona, da bi se spoprijeli s to težavo, obenem pa zagotovili polno spoštovanje splošnih načel svobode govora in zasebnosti;

108.  pozdravlja predloge Komisije o boju proti radikalizaciji v EU in njenem preprečevanju; poziva k oblikovanju strategije za boj proti terorizmu, ki bo temeljila na večplastnem pristopu ter bo celovito obravnavala temeljne dejavnike, kot je radikalizacija, razvijala socialno kohezijo in vključenost ter politično in versko strpnost, analizirala in se zoperstavljala spletnemu hujskanju k terorističnim dejanjem, preprečevala odhode z namenom pridružitve terorističnim organizacijam, preprečevala in dušila novačenje in sodelovanje v oboroženih sporih, oteževala finančno podporo terorističnim organizacijam in posameznikom, ki se jim nameravajo pridružiti, po potrebi zagotavljala strog kazenski pregon in organom kazenskega pregona zagotavljala ustrezna orodja za izvajanje njihovih nalog ob sočasnem popolnem spoštovanju temeljnih pravic;

109.  poziva Komisijo, naj okrepi Omrežje za ozaveščanje o radikalizaciji ter oblikuje pobude za obravnavo vprašanj radikalizacije na lokalni ravni in spodbujanje programov za povezovanje skupnosti, strpnost, izobraževanje in deradikalizacijo ter socialnih ukrepov, pri čemer naj se ti izvajajo vzporedno s kazenskim pregonom in pravosodnimi ukrepi, poleg tega naj spodbuja države članice, da si izmenjujejo najboljše prakse na zadevnem področju;

110.  poziva Komisijo, naj z okrepitvijo kontrol na zunanjih mejah, bolj sistematičnim in učinkovitim preverjanjem potovalnih dokumentov, bojem proti nezakoniti trgovini z orožjem in lažni uporabi identifikacijskih dokumentov ter opredelitvijo področij tveganja onemogoči gibanje posameznih teroristov; pričakuje nov predlog Komisije za sveženj ukrepov o pametnih mejah;

111.  poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe za boljšo izmenjavo informacij med organi kazenskega pregona držav članic in agencijami EU; poziva Komisijo, naj pomaga izboljšati, okrepiti in pospešiti izmenjavo informacij v zvezi s kazenskim pregonom na svetovni ravni ter si prizadeva za učinkovitejše operativno sodelovanje med državami članicami na podlagi večje uporabe koristnih obstoječih instrumentov, kot so skupne preiskovalne enote, program za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti in sporazumi o evidenci podatkov o potnikih (PNR), ter na podlagi hitrejše in učinkovitejše izmenjave zadevnih podatkov in informacij ob polnem spoštovanju temeljnih pravic in načel varovanja podatkov;

112.  poziva Komisijo, naj pomaga EU dejavno spodbujati dialog v zvezi s svetovnim partnerstvom za boj proti terorizmu in tesno sodeluje z regionalnimi akterji, kot so Afriška unija, Svet za sodelovanje v Zalivu in Arabska liga, zlasti pa s sosednjimi državami Sirije in Iraka ter državami, na katere je konflikt še posebej močno vplival, kot so Jordanija, Libanon in Turčija, pa tudi z OZN, Natom in še zlasti protiterorističnim odborom OZN;

113.  odločno poziva Komisijo, naj določi kot prednostno nalogo obravnavo sramotne prakse sodobnega suženjstva, še zlasti otrok, in predvidi konkretne ukrepe v ta namen;

114.  odločno podpira ukrepanje za odpravo vseh oblik diskriminacije in politike, ki priznavajo pomen družine kot temelja družbe, kar vključuje absolutno prednost za interese otroka pod pogoji, opredeljenimi z mednarodno Konvencijo o otrokovih pravicah iz leta 1989; pozdravlja zavezanost Komisije podpiranju žensk pri njihovi udeležbi na trgu dela;

115.  izpostavlja pomen pregleda uredbe Bruselj II;

„V smeri nove migracijske politike“

116.  soglaša, da je potreben strog, vendar pravičen pristop k migracijski politiki EU; v celoti podpira poziv Komisije, da se je treba boriti proti zlorabam v okviru sistema migracij EU;

117.  opominja Komisijo na veliko zaskrbljenost v nekaterih državah članicah glede zlorab socialnih prejemkov s strani rezidentov iz drugih držav EU; poudarja, da so socialni sistemi in socialne podpore v celoti v pristojnosti držav članic; vseeno pa opozarja na načelo enakega obravnavanja držav članic;

118.  soglaša, da je treba migracije povezati z zunanjo politiko EU; pozdravlja predloge Komisije, da se prednostna vloga nameni sodelovanju s tretjimi državami, vključno s podsaharsko Afriko, severno Afriko in srednjeevropskimi regijami, in sicer prek vračanja, programov za ponovno naselitev in sporazumov o upravljanju migracij z državami izvora in tranzitnimi državami; prav tako podpira predlog Komisije, da se ponudi dodatna pomoč v obliki humanitarne in politične podpore ter podpore za usposabljanje;

119.  poziva Komisijo, naj obravnava pomanjkljivosti glede kakovosti pogojev pridržanja in azilnih postopkov v EU, saj oboje pomembno vpliva na uspešno in učinkovito obvladovanje migracijskih pritiskov; podpira predloge Komisije, da se za dosego tega najbolj obremenjenim državam članicam prejemnicam ponudi okrepljena pomoč Evropske agencije za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (FRONTEX) in Evropskega azilnega podpornega urada (EASO);

120.  v celoti podpira poziv Komisije k strogemu ukrepanju zoper tihotapce in trgovce z ljudmi, tako znotraj EU kot v tretjih državah, ter k zagotavljanju pomoči tretjim državam z izobraževanjem in usposabljanjem, da se poudarijo tveganja trgovine z ljudmi;

121.  pozdravlja predlog Komisije, naj se preveri, kako bi bilo mogoče izboljšati prihodnjo vlogo, mandat in sredstva agencije FRONTEX in urada EASO, da bi tako obravnavali migracijske pritiske in izzive, s katerimi se EU sooča tako glede ohranjanja varnosti zunanjih meja kot preprečevanja izgube življenj na morju;

122.  poziva, naj Komisija izvede celovito analizo učinkovitosti uporabe sredstev in financiranja EU na področju migracije in azila, še zlasti analizo uporabe skladov za notranje zadeve, posebej kar zadeva azil, vključevanje, nadzor meje in vračanje;

123.  pozdravlja predlog Komisije za povečanje učinkovitosti sistema vračanja za neuspešne prosilce za azil; vseeno spodbuja Komisijo, naj po oceni in pregledu obstoječih ukrepov predloži predlog o politiki hitrega vračanja, na primer da bi se v omenjeni okvir vključila okrepljena pomoč agencije FRONTEX;

124.  poziva Komisijo, naj nemudoma predstavi dve ločeni strategiji o migracijah, da bi obravnavala povsem ločene in edinstvene zakonodajne zahteve in ukrepe za zakonite in ekonomske migracije ter azil in begunce;

125.  izraža zaskrbljenost glede predlogov Komisije o premestitvi in ponovni naselitvi ter poziva Komisijo, naj še enkrat premisli o predlogih, ki temeljijo na obveznih ukrepih in obvezni porazdelitvi zunaj obstoječih postopkov v okviru evropskega azilnega prava;

„Močnejši svetovni akter“

126.  priznava suvereno pravico držav članic, da sprejemajo enostranske odločitve glede zunanjih zadev ter varnostne in obrambne politike, ter, kjer je to ustrezno, spodbuja skupno odzivanje na skupne obstoječe in razvijajoče se grožnje in izzive prek Evropskega sveta, če tako odzivanje ne podvaja ukrepov drugih organizacij; nadalje ugotavlja, da mora v primerih, ko se predlaga skupni odziv EU, ta slediti konsenzu med državami članicami;

127.  ponovno potrjuje svojo zavezanost delovanju na dopolnjujoč se način in v sodelovanju – ne konkurenci – z organizacijami, kot so OZN, NATO in G20, da se zagotovi uspešno soočanje EU in njenih držav članic z obstoječimi in razvijajočimi se izzivi na področju zunanjih zadev in varnosti, zlasti v vzhodnem in južnem sosedstvu EU; ponovno potrjuje svojo zavezanost Natu in čezatlantskemu zavezništvu kot temeljnemu kamnu varnostne in obrambne politike v Evropi; zavrača predloge predsednika Komisije za oblikovanje evropske vojske ter ponavlja svojo zavezanost poživitvi Nata in zagotavljanju tega, da obrambna politika ostane stvar nacionalne suverenosti;

128.  spodbuja večje sodelovanje med državami članicami in mednarodnimi partnerji z namenom boja proti grožnjam skrajnih skupin, da se zagotovita dolgoročni mir in stabilnost na območjih konfliktov, ter z namenom zaščite varnosti doma;

129.  meni, da morajo obramba in spodbujanje svobode, podpora našim zaveznikom ter preprečevanje grozodejstev ostati v središču smotrov zunanje politike, vključno z obrambo pravic preganjanih verskih in drugih manjšinskih skupin;

130.  vztraja pri podpori delu mednarodnih partnerjev za zagotovitev dolgoročne stabilnosti, miru in političnih reform v državah vzhodnega in južnega sosedstva ter podpira želje teh držav po vzpostavitvi tesnejših vezi z EU, tudi držav kandidatk, ki si prizadevajo izpolniti merila za članstvo v EU, ki med drugim vključujejo gospodarske, politične in socialne reforme ter spoštovanje človekovih pravic in pravne države;

131.  poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami in tretjimi državami sprejme niz merljivih ukrepov za izkoreninjenje praks, ki so škodljive za ženske in dekleta, vključno s porokami otrok in prisilnimi porokami, pohabljanjem ženskih spolnih organov, zločini iz časti, prisilno sterilizacijo, posilstvi v konfliktih, kamenjanjem in vsemi drugimi oblikami krutega ravnanja; poziva Komisijo, naj sodeluje z Evropsko službo za zunanje delovanje, da bi izboljšala podporo za žrtve takšnih krutega ravnanja;

Razvojna politika

132.  poziva Komisijo, naj okrepi prizadevanja za spodbujanje dobrega upravljanja in pravne države ter okrepi preglednost in odgovornost vseh deležnikov, ki so vključeni v razvojna partnerstva; poziva Komisijo, naj kot glavno prednostno nalogo v okviru financiranja razvoja razvije celovito strategijo in akcijske načrte za spoprijem z nezakonitimi kapitalskimi tokovi, pranjem denarja, utajo davkov, izogibanjem davkom in razširjeno korupcijo v državah v razvoju;

133.  opozarja, da so mikro, mala in srednja podjetja (MMSP) gonilna sila ustvarjanja bogastva in gospodarske rasti v vseh tržnih gospodarstvih, saj ustvarijo v državah v razvoju 90 % delovnih mest in dohodka ter so zmožne zagotoviti trajnostno podlago za mobilizacijo domačih virov; poziva Komisijo, naj pripravi konkretne ukrepe za podpiranje MMSP ter se osredotoči na sodelovanje s partnerskimi vladami z namenom izvesti reforme poslovnega okolja, zmanjšati pretirana regulativna bremena, uvesti ukrepe proti korupciji in davčnim utajam ter razviti javno finančno upravljanje in uspešne javne institucije, kar je vse ključnega pomena za naložbe, inovacije in razvoj zasebnega sektorja;

134.  poziva Komisijo, naj se osredotoči na krhke države in pripravi strategije za vzpostavljanje miru in izgradnjo države; poudarja, da je nujno sodelovati v strukturnih in dolgoročnih partnerstvih, ki dajejo prednost vzpostavitvi pravne države in demokratičnih institucij v teh državah;

„Unija demokratičnih sprememb“

Proračunske zadeve

135.  opozarja Komisijo na njen pregled proračuna iz leta 2010, v katerem je bila dodana vrednost EU opredeljena kot eno od ključnih načel; meni, da mora to načelo predstavljati temelj vseh izdatkov, ki jih morajo voditi načela učinkovitosti, uspešnosti in stroškovne učinkovitosti, pri tem pa je treba spoštovati načelo subsidiarnosti, opredeljeno v členu 5 PEU in utemeljeno v Protokolu št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji;

136.  meni, da mora biti proračun EU usmerjen v zagotavljanje pomoči državam članicam za spopadanje s strukturnimi izzivi, zlasti z izgubo konkurenčnosti in posledično vse višjo brezposelnostjo; vztraja, da je treba zmanjšati porabo sredstev za administracijo EU, da bi dosegli dejanska izboljšanja učinkovitosti proračuna EU;

137.  je trdno prepričan, da je treba pregledati in poenostaviti postopek odločanja v zvezi z letnim proračunskim postopkom ter izboljšati njegovo preglednost; meni, da vloga Parlamenta ne bi smela biti določanje velikosti proračuna, temveč bi se morala osredotočati na to, za katere postavke in kako se porabljajo sredstva EU;

Institucionalna vprašanja

138.  opominja Komisijo na obljube njenega predsednika Junckerja, da bo sprejel pošten dogovor z Združenim kraljestvom in drugimi državami, ki si želijo v določeni meri povrniti suverenost; poziva Komisijo, naj sproži pogajanja z odprtjem tega vprašanja na prvi naslednji medvladni konferenci in to temo obravnava, dokler pogajanj ne bo mogoče zaključiti; meni, da dejanske demokratične spremembe niso mogoče, v kolikor se ne upoštevajo analiza in sklepi, ki jih je v svoji sodbi z dne 30. junija 2009 objavilo nemško ustavno sodišče;

139.  je zaskrbljen glede pomanjkanja preglednosti pri Sodišču Evropske unije; zato poziva Sodišče, naj omogoči, da njegovi sodniki predstavijo ločena mnenja, kar je praksa, ki jo izvajajo druga mednarodna sodišča, npr. Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu, in vrhovno sodišče Združenih držav Amerike;

140.  je seznanjen z mnenjem Sodišča Evropske unije glede sporazuma o pristopu Evropske unije k Evropski konvenciji o človekovih pravicah; dvomi o smotrnosti nadaljevanja postopka pristopa Evropske unije k Evropski konvenciji o človekovih pravicah in izraža zaskrbljenost glede dodatne zapletenosti in negotovosti, ki bosta posledica dveh konkurenčnih jurisdikcij na področju pravic, ki izhajajo iz Konvencije, in pravic, ki izhajajo iz Listine; je še vedno prepričan, da pristop h Konvenciji ne bi smel biti prednostna naloga Evropske unije, da bi si pogodbenice Konvencije morale predvsem prizadevati za njeno reformo, da bi izboljšale odločanje, ter da temeljne svoboščine že ščitijo sodišča, ki izvajajo naše nacionalne ustave, ki ostajajo na samem vrhu zakonodajne hierarhije;

141.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da se državljanske pobude ne zavračajo samovoljno ali iz dogmatičnih razlogov, temveč se spremljajo sistematično, ob sodelovanju Evropskega parlamenta;

142.  poudarja, da bi bila dobra praksa, da bi Komisija v primeru, da nacionalni parlamenti uporabijo postopek rumenega kartona, umaknila zadevni zakonodajni akt;

Okoljska vprašanja

143.  meni, da sta vlaganje v prehod na krožno gospodarstvo in spodbujanje tega prehoda povsem skladna z načrtom Komisije za delovna mesta, rast in konkurenčnost in da bi lahko z zmanjšanjem odvisnosti Evropske unije od uvoženih surovin prinesla koristi vsem udeleženim deležnikom; obžaluje nedavni umik zakonodajnega predloga o odpadkih in poziva Komisijo, naj izpolni svojo zavezo za predložitev novega ambicioznega predloga do konca leta 2015, ki bo spoštoval razlike glede zmogljivosti za ravnanje z odpadki v državah članicah, da bi dosegli napredek glede prehoda na krožno gospodarstvo prek proizvodnje v sklenjenem krogu, razvoja trajnostnih proizvodov, strogega upoštevanja hierarhije odpadkov in oblikovanja trga za sekundarne surovine;

144.  je seznanjen z vmesnim pregledom strategije o biotski raznovrstnosti 2020 in preverjanjem ustreznosti direktive o pticah in direktive o habitatih v okviru programa REFIT, pri čemer izraža zaskrbljenost glede ugotovitev, podanih v poročilu Komisije z naslovom „The State of Nature in the European Union“ (Razmere na področju narave v Evropski uniji) in zbirnem poročilu Evropske agencije za okolje z naslovom „Evropsko okolje – stanje in napovedi 2015“ (SOER 2015), in sicer, da je stanje ohranjenosti za velik delež zaščitenih vrst in habitatov neugodno in da Evropa ni na začrtani poti, da bi dosegla splošen cilj zaustavitve izgube biotske raznovrstnosti do leta 2020; poziva Komisijo, naj izvede celovito in pregledno oceno ter spodbuja boljše izvajanje vse obstoječe zakonodaje o biotski raznovrstnosti; na podlagi izidov vmesne ocene in preverjanja ustreznosti poziva Komisijo, naj po potrebi posodobi in izboljša obstoječo zakonodajo in zagotovi, da se obstoječe ravni zaščite biotske raznovrstnosti ne bodo znižale;

145.  je seznanjen z delom Komisije glede predloga za na znanstvenih dognanjih temelječa merila za kemikalije, ki motijo delovanje endokrinih žlez, kot zahtevata uredba o fitofarmacevtskih sredstvih in uredba o biocidnih pripravkih, ter poudarja ključen pomen tovrstnega na znanstvenih dognanjih temelječega pristopa; meni, da bi morala ključna merila za opredelitev kemikalij, ki motijo delovanje endokrinih žlez, temeljiti tako na dokazanem delovanju na endokrini sistem kot na dokazanem negativnem učinku, ki je posledica delovanja na endokrini sistem; meni, da bi morali biti kakršni koli predlagani zakonodajni ukrepi sorazmerni, temeljiti na dokazih ter zagotavljati več jasnosti in skladen pristop v okviru postopkov upravljanja tveganja, prav tako pa bi morali biti predmet strogih ocen učinka in zagotavljati širše sodelovanje deležnikov;

146.  glede na pomen kakovosti zraka za reševanje pomembnih vprašanj javnega zdravja in nujnost izpolnitve mednarodno sprejetih omejitev, ki naj bi jih dosegli do leta 2020, močno podpira zavezo podpredsednika Timmermansa za ohranitev predloga direktive o nacionalnih zgornjih mejah emisij ter predložitev spremenjenih predlogov, ki bi odražali sinergije s svežnjem ukrepov na področju podnebnih sprememb in energije do leta 2030 ter zmanjšali upravna bremena; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo vse dodatne spremembe strogo upoštevale agendo za pametno pravno ureditev in spodbujale boljše izvajanje; zahteva, naj morebitne prihodnje odločitve za spreminjanje izvirnega predloga ne povzročijo nepotrebnih zamud;

Kulturna politika

147.  poziva Komisijo, naj ponovno oceni potrebo po programu Ustvarjalna Evropa v skladu z načelom subsidiarnosti in izvede temeljito oceno programa, v kateri naj natančno opredeli njegovo vrednost za vse državljane EU;

148.  podpira spodbujanje primerljivosti standardov in kakovosti visokošolskih kvalifikacij v okviru bolonjskega procesa; poudarja potrebo po nadaljnjem razmisleku o sodelovanju in izmenjavi najboljših praks na področju nadaljnjega izobraževanja ter po razvijanju povezav s podjetji in visokošolskimi ustanovami, da bi zagotovili, da poklicno izobraževanje in usposabljanje po 16. letu po vsej EU razvija sklop znanj in spretnosti, potrebnih za rast in ustvarjanje delovnih mest;

Skupna ribiška politika

149.  poziva Komisijo, naj pozorno spremlja napredek pri izvajanju zaveze za iztovarjanje ulova, določene v členu 15 skupne ribiške politike; ugotavlja, da bi moralo biti prvo letno poročilo predstavljeno v Parlamentu do 31. maja 2016, kot je določeno v uredbi „omnibus“;

150.  poziva Komisijo, naj tesno sodeluje z državami članicami, zlasti kar zadeva podpiranje malega priobalnega ribolova in ohranjanje tradicionalnih metod ribolova ter večji nacionalni in regionalni nadzor staležev rib in ribiških praks;

151.  podpira potrebo po temeljiti reviziji uredbe o tehničnih ukrepih; poziva Komisijo, naj čim prej predloži tovrsten predlog uredbe; poziva Komisijo, naj preuči možnost, da bi v okviru te revizije odpravila prepoved ribolova z uporabo električnega toka;

152.  poudarja svojo zaskrbljenost glede tega, da si Komisija še naprej prizadeva za zakonodajne pobude, ki niso v skladu z regionalnim pristopom iz člena 3 skupne ribiške politike;

153.  obžaluje, da se je delež Ferskih otokov pri skupnem ulovu skuše povečal za 8 %; poudarja, da je bilo več plovil pod zastavo Ferskih otokov pridržanih zaradi plutja v obalnih vodah določenih držav članic znotraj njihove cone 12 milj;

Skupna kmetijska politika

154.  pozdravlja zavezo Komisije za poenostavitev skupne kmetijske politike, vendar ponovno poudarja, da bi morala poenostavitev presegati zakonodajno urejanje in bi se morala osredotočiti na zmanjšanje številnih upravnih bremen, s katerimi se srečujejo kmetje po vsej EU; poudarja, da sta najnovejša reforma skupne kmetijske politike in njeno izvajanje s strani nacionalnih uprav bistveno povečala zapletenost skupne kmetijske politike;

155.  je seznanjen z zavezo Komisije za pregled ukrepov za okolju prijaznejšo skupno kmetijsko politiko z neposrednimi plačili po prvem letu izvajanja, vendar jo poziva, naj opravi celovit vmesni pregled in ga razširi na vse vidike skupne kmetijske politike; meni, da bi moral biti namen tega celovitega vmesnega pregleda skupno kmetijsko politiko spremeniti tako, da bi bila pravičnejša in manj obremenjujoča za kmete in nacionalne uprave, ter pomagati evropskim kmetom, da postanejo konkurenčni na svetovnem trgu;

156.  poziva Komisijo, naj v zvezi z upravljanjem skupne kmetijske politike, vključno s preverjanjem navzkrižne skladnosti, zagotovi uporabo načel sorazmernosti in prožnosti, da bi kmetom zagotovili dovolj časa za prilagoditev in da bi obravnavali resne težave, s katerimi se srečujejo številne nacionalne uprave pri izvajanju teh reform;

157.  izpostavlja priložnosti za spodbujanje rasti izvoza v agroživilski industriji EU z razvojem novih trgov, zagotavljanjem pravičnega dostopa za izvoznike in večanjem deleža EU na svetovnem trgu; vendar poudarja, da zelo visokih standardov EU na področju varnosti hrane in zdravja, ki so ključnega pomena za zagotavljanje zaupanja evropskih potrošnikov, ne bi smeli ogroziti ali na tem področju popustiti v pogajanjih; poziva Komisijo, naj v okviru trgovinskih sporazumov, ki jih EU sklepa s tretjimi državami, zagotovi enake konkurenčne pogoje, pri čemer naj opredeli seznam izdelkov, dovzetnih za prekomerne pritiske, in proizvode s tega seznama obravnava kot občutljive, npr. v primerih, ko se regulativni pogoji in z njimi povezani stroški pridelave v EU bistveno razlikujejo od tistih v potencialnih trgovinskih partnericah;

158.  poziva Komisijo, naj kmetom pomaga predvidevati krize na trgu s sporočanjem sprememb tržnih pogojev, in sicer z uporabo točnih in aktualnih podatkov, kjer je to mogoče;

159.  poudarja potrebo po obravnavi neravnovesij v verigi preskrbe s hrano, zlasti da bi zagotovili pravičnost in preglednost v odnosu med primarnimi proizvajalci, predelovalci, dobavitelji in distributerji, ter poziva Komisijo, naj preuči neravnovesja v dobavni verigi in trajnostno vlogo primarnih proizvajalcev znotraj te verige;

160.  poudarja potrebo po inovacijah v evropskem kmetijstvu in po izboljšanju praktične uporabe laboratorijskih raziskav na kmetijah ter v celotni verigi preskrbe s hrano; zato poziva Komisijo, naj spoštuje svojo zavezo za dodelitev 3,8 milijarde EUR v okviru programa Obzorje 2020 za družbeni izziv 2: zanesljiva preskrba s hrano, trajnostno kmetijstvo, gozdarstvo, morsko in pomorsko raziskovanje ter biogospodarstvo;

161.  poudarja potrebo po nadaljnjem ukrepanju Komisije za obravnavo še trajajočih posledic ruskega embarga za evropske kmete; poziva Komisijo, naj si prizadeva za celovito strategijo, ki bi ji v primeru prihodnjih kriz omogočila zgodnejše, učinkovitejše in uspešnejše ukrepanje;

162.  poziva Komisijo, naj izvede oceno trgov sladkorne pese in sladkornega trsa po odpravi kvot za sladkor leta 2017, vključno z učinkom na potrošnike; poziva Komisijo, naj preuči možnost uvedbe ukrepov za obravnavo položaja evropskih sektorjev sladkorne pese in sladkornega trsa po odpravi kvot za sladkorno peso; priznava, da so temeljne in uporabne raziskave v sektorju sladkorja, podprte s prenosom znanja, ključen element za spodbujanje tržno usmerjenega sektorja sladkorja po vsej Evropi;

o

o o

163.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji.

Pravno obvestilo