Postopek : 2015/2729(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0664/2015

Predložena besedila :

B8-0664/2015

Razprave :

Glasovanja :

PV 09/07/2015 - 12.5
CRE 09/07/2015 - 12.5
PV 16/09/2015 - 13.1
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :


PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 208kWORD 162k
1.7.2015
PE559.027v01-00
 
B8-0664/2015

ob zaključku razprave o izjavi Komisije

v skladu s členom 37(3) Poslovnika in z okvirnim sporazumom o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo


o prednostnih nalogah Parlamenta za delovni program Komisije za leto 2016 (2015/2729(RSP))


Martina Michels, Inês Cristina Zuber, Merja Kyllönen, Pablo Iglesias, Fabio De Masi, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis), Marina Albiol Guzmán, Paloma López Bermejo, Lidia Senra Rodríguez, Javier Couso Permuy, Ángela Vallina, Takis Hadzigeorgiu (Takis Hadjigeorgiou), Stefan Eck, Tania González Peñas, Marisa Matias v imenu skupine GUE/NGL

B8‑0664/2015 Resolucija Evropskega parlamenta o prednostnih nalogah Parlamenta za delovni program Komisije za leto 2016 (2015/2729(RSP))  

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Delovni program Komisije za leto 2015 – Nov začetek“ (COM(2014)0910),

–       ob upoštevanju okvirnega sporazuma o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo(1), zlasti Priloge IV,

–       ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Boljše pravno urejanje za boljše rezultate – agenda EU“ (COM(2015)0215),

–       ob upoštevanju člena 37(3) Poslovnika,

A.     ker se EU in njene države članice še naprej spopadajo z najglobljo gospodarsko in socialno krizo od ustanovitve Unije; ker pešajoča gospodarstva, visoka brezposelnost, vse manjše socialne in delavske pravice ter vse večje družbeno-ekonomske neenakosti zahtevajo korenit premik od politik, ki jih trenutno izvaja Komisija, k politikam, ki bi okrepile prizadevanja Evropske unije in držav članic za ustvarjanje trajnostne gospodarske rasti in dosego polne zaposlenosti ter za boj proti revščini, socialni izključenosti in dohodkovnim neenakostim;

B.     ker Evropska komisija ni ustrezno ocenila temeljnih vzrokov trenutne krize, vključno s pomanjkljivo zasnovo in cilji EMU; ker je dolžniško breme, ki je posledica teh pomanjkljivosti, izjemno nesorazmerno, saj nekatere države še naprej žanjejo dobičke, druge pa so bile potisnjene v resno krizo; ker Komisija še naprej zasleduje neoliberalne in v varčevanje usmerjene politike; ker so te politike povzročile rast brezposelnosti, revščino, velika znižanja plač, zvišanje upokojitvene starosti in zmanjšanje javne porabe na področjih, kot so izobraževanje, kultura in zdravstvo; ker bo ta politika še naprej krčila povpraševanje in utirala pot uvedbi radikalnega programa privatizacije;

C.     ker je odziv Evropske komisije na gospodarsko in socialno krizo ter krizo demokracije, kot je okvir gospodarskega upravljanja, suverenim in demokratično izvoljenim vladam in nacionalnim parlamentom trajno odvzel možnost izbire politike, obenem pa ta odziv preprečuje demokratični nadzor s strani prebivalcev EU in uvaja trajno varčevanje;

D.     ker nezdružljivost v evropski politični razpravi po grških splošnih volitvah zanemarja dejstvo, da so volivci na demokratičen način zavrnili memorandum trojke; ker bi evropske institucije morale – brez nesprejemljivega izsiljevanja, s katerim se poskuša – spoštovati odločitev grškega naroda za razvoj, rast in socialno kohezijo ter prekiniti politiko varčevanja, ki jo nalaga memorandum trojke in ki je s socialnega vidika uničujoča in ima nasproten učinek od želenega;

E.     ker poročilo petih predsednikov predstavlja usklajeno prizadevanje za nadaljnjo institucionalizacijo varčevanja v EU in državah članicah;

F.     ker odziv Komisije na škandal „Lux Leaks“ nikakor ni zadosten; ker je še vedno treba obravnavati pomembno vprašanje socialne pravičnosti, saj so tajni davčni sporazumi, svetovne utaje davkov in prenos dobičkov v davčne oaze popolnoma zakoniti, medtem ko prebivalci Evrope trpijo zaradi varčevalnih programov in neoliberalnih strukturnih reform;

G.     ker so davčni sistemi zasnovani v korist velikih podjetij, ne pa običajnih državljanov; ker varčevalni ukrepi in ukrepi stroge fiskalne discipline v povezavi z velikimi izgubami vladnih prihodkov zaradi davčnih utaj in izogibanja davkom pomenijo dodaten pritisk na proračune držav članic in škodijo interesu davkoplačevalcev in delavcev Unije;

H.     ker je v zadnjih dvajsetih letih pri tem, ko so si prizadevali doseči evropske obale, na morju umrlo več kot 30 000 ljudi; ker EU in njene države članice z ustvarjanjem preprek in vse večjim zapiranjem zunanjih meja za migrante in begunce prispevajo h krepitvi kaznivega in nevarnega posla tihotapljenja ljudi, ne da bi obenem zagotovile možnost varnega in zakonitega dostopa do EU;

I.      ker podnebna kriza še naprej predstavlja grožnjo stabilnosti, zdravju in preživetju družb po vsem svetu, pa tudi dobrobiti živali in biotski raznovrstnosti; ker je prispevek EU k novemu mednarodnemu sporazumu o podnebnih spremembah, ki naj bi se obravnaval na 21. konferenci pogodbenic okvirne konvencije Združenih narodov, nezadosten; ker potreba po dejanskih spremembah proizvodnega sistema ni obravnavana;

J.      ker EU potrebuje ambiciozen delovni program, s katerim bo lahko ustvarila trajnostno in vključujoče gospodarstvo, ki si prizadeva za politike zaposlovanja s socialnimi in delavskimi pravicami, ki bi reševale težavo, ki jo predstavlja več milijonov brezposelnih in podzaposlenih v Evropski uniji, ter za visoko raven javnih storitev ob hkratnem varovanju okolja;

K.     ker proračunske odločitve EU ne odražajo prednostnih nalog, ki so potrebne za spodbujanje trajnostne, dejanske in socialno uravnotežene rasti;

L.     ker obstaja izjemen javni odpor do varčevalnih politik in vse večjega pomanjkanja demokratičnosti v evropskem procesu odločanja EU in v evropskih institucijah; ker je Komisija, namesto da bi spoštovala zahtevo ljudi po koreniti spremembi neoliberalnih politik, stopila na stran tistih političnih sil, ki državam članicam še naprej nalagajo varčevalne politike;

M.    ker so potrebne večja preglednost, odprtost in demokratičnost, vključno z okrepljenim sodelovanjem državljanov;

 

DEL 1

KLJUČNE PREDNOSTNE NALOGE

1.      poziva Komisijo, naj predstavi delovni program, ki bo obravnaval velike izzive, s katerimi se dandanes sooča EU, kot so pešajoča gospodarstva, grožnja deflacije, visoka brezposelnost, vse manjše socialne in delavske pravice, vse večje družbene neenakosti in socialno izključenost, visok javni in zunanji dolg ter podnebna kriza; je globoko zaskrbljen, da bo Komisija nadaljevala s politikami fiskalne konsolidacije, strukturnih reform in deregulacije; vztraja, da je mogoče gospodarsko, socialno, podnebno in politično krizo preseči le s popolnoma novo politiko, ki bo namesto interesov finančnih trgov v središče vseh politik postavila ljudi in okolje, vključno z blaginjo živali;

2.      poudarja dejstvo, da je raven javnega in zunanjega dolga v državah na obrobju EU med največjimi na svetu, kar je posledica nesimetričnosti procesa povezovanja; poudarja, da je bil ta dolg izgovor za nalaganje varčevalnih ukrepov, katerih dejanska posledica sta večja revščina in dolg; meni, da je bistvenega pomena soočiti se z bremenom dolga, se o njem ponovno pogajati (ga prestrukturirati in bistveno zmanjšati) ter znižati na vzdržno raven – tovrstno ukrepanje je nujno in v skladu s temeljnimi načeli pravičnosti;

3.      odločno zavrača poročilo petih predsednikov, saj ne ponuja izhoda iz prevladujoče ideje varčevanja, temveč predlaga poglobitev obstoječih politik, vključno z večjo konkurenčnostjo in strukturnim zbliževanjem, nalaganjem strogih fiskalnih politik in varčevanjem; meni, da so predlogi o socialni koheziji in socialnih kazalnikih, pa tudi demokratični odgovornosti in preglednosti, zgolj izgovor za nadaljnje zavezovanje držav članic enemu modelu gospodarskih in fiskalnih politik;

4.      meni, da je Pakt za stabilnost, Pogodbo o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji ter zakonodajo na področju gospodarskega upravljanja, kot so dvojni sveženj, šesterček in pakt „evro-plus“, treba preklicati; poziva Komisijo, naj sproži radikalen premik v makroekonomski politiki, da bi zagotovili demokratično odgovornost, preglednost in možnost držav članic, da izvajajo politike, ki obravnavajo njihove potrebe, vključno s socialno uravnoteženimi ukrepi fiskalnih spodbud;

5.      pozdravlja zavezo za pristop k prenovljeni Evropski socialni listini; poziva Komisijo, naj kot prvi korak k izboljšanju socialnih in delavskih pravic nemudoma predloži predlog za pristop k tej listini;

6.      globoko obžaluje, da institucije EU volji grškega ljudstva, ki jo je to izrazilo na volitvah januarja 2015, navkljub še vedno niso prenehale z nalaganjem varčevalnih ukrepov Grčiji; vztraja, da bi morale evropske institucije spoštovati odločitev grškega naroda za razvoj, rast in socialno kohezijo ter prekiniti politiko varčevanja, ki jo nalaga memorandum trojke in ki je s socialnega vidika uničujoča in ima nasproten učinek od želenega;

7.      zavrača sporazum o Evropskem skladu za strateške naložbe, saj je njegov namen neposredno financirati zasebni sektor z javnimi sredstvi, privatizirati dobičke in socializirati tveganja, demokratični nadzor tega sklada pa je pomanjkljiv; poleg tega izraža globoko zaskrbljenost, da bo EFSI vodil k nadaljnji privatizaciji storitev splošnega pomena; poudarja, da bi moral EFSI nadomestiti celovit evropski program naložb za trajnostni razvoj, zaposlovanje in družbeno vključevanje, ki bi lahko bil predmet demokratičnega nadzora, da bi spodbudili dejansko in socialno uravnoteženo rast na podlagi pravičnejše porazdelitve bogastva; poudarja, da noben naložbeni program ne more nadomestiti socialno, ekološko in teritorialno uravnotežene kohezijske politike, ki krepi potencial regij in spodbuja trajnostne strukturne spremembe;

8.      je izjemno zaskrbljen glede dejstva, da predlog Komisije za unijo kapitalskih trgov med drugim zagovarja oživitev listinjenja za MSP; poudarja, da je deregulacija finančnih trgov eden od glavnih razlogov za gospodarsko krizo; ponovno poudarja potrebo po okrepitvi vloge javnega finančnega sektorja, med drugim z nacionalizacijo; vztraja, da bi moral bančni sektor spodbujati gospodarski razvoj, zlasti naložbe, ki so produktivne in ustvarjajo delovna mesta, ter podpirati mikro, mala in srednja podjetja ter socialni in zadružni sektor;

9.      meni, da je treba izboljšati kakovost priprave zakonodaje EU; vendar vztraja, da agenda za boljšo pravno ureditev in program REFIT ne bi smela spodkopavati demokratičnega procesa s tem, da bi zaobšla pravice Evropskega parlamenta kot sozakonodajalca, ali služiti kot izgovor za deregulacijo, ki slabi socialno zaščito, varstvo potrošnikov, okoljske standarde, standarde dobrobiti živali in socialni dialog; zato zavrača predlagani strokovni odbor;

10.    poziva Komisijo, naj namesto tega zagotovi, da bo prihodnja zakonodaja predmet ocene socialnega učinka in ocene učinka na temeljne pravice, ter vključi klavzule o časovni omejitvi, da bi zagotovila, da se zakonodaja EU redno pregleduje;

11.    vztraja, naj Komisija in države članice pokažejo pravo politično odločnost z obdavčenjem dejanskih imetnikov bogastva in naj se razvije celovita strategija s konkretnimi in učinkovitimi zakonodajnimi ukrepi, kot so prepoved davčnih oaz in svobodnih pristanišč, vzpostavitev evropskega in svetovnega registra premoženja, okrepitev zahtev glede ekonomske vsebine, obdavčenje dobičkov na njihovem izvoru, odvzem licenc bankam, ki še naprej lajšajo izogibanje davkom, ter preobrat trenda krčenja javnih davčnih uprav;

12.    obžaluje, da najavljeni odziv Komisije na škandal „Lux Leaks“ ni zadosten; poziva Komisijo, naj kot najosnovnejši ukrep v svoj davčni sveženj vključi obveznost javne objave davčnih stališč, da bi zagotovili preglednost in nadzor, ter poročanje po posameznih državah na podlagi pravil svežnja CRD IV za banke; obžaluje, da Komisija nadalje slabi zaščito prijaviteljev nepravilnosti in zaposlenih prek direktive o poslovnih skrivnostih; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da so prijavitelji nepravilnosti pravno in dejansko zaščiteni, kadar je mogoče upravičeno domnevati, da ščitijo javne interese;

13.    poziva Komisijo, naj resnično celovito obravnava migracijsko politiko in naj predlaga povsem novo tovrstno politiko, ki bo zagotavljala varne in zakonite načine za dostop do EU za vse ženske, moške in otroke, ki potrebujejo zaščito ali si prizadevajo za združitev družine, in za nekvalificirane delavce migrante, kot to zagovarja UNHCR; je seznanjen s predlogi Komisije tako za premestitev kot za ponovno naselitev prosilcev za azil, ki so del evropske agende o migracijah; vendar poziva k ambicioznejšemu predlogu, ki bi zajemal takojšnjo izdajo humanitarnih vizumov prosilcem za azil na veleposlaništvih in konzulatih držav članic ter uvedbo obveznega programa ponovne naselitve na ravni EU namesto sedanjega šibkega prostovoljnega programa ponovne naselitve;

14.    nasprotuje sporazumom TTIP, CETA in TiSA in je zelo zaskrbljen zaradi splošnih usmeritev, ki jih je Komisija podala v zvezi z mednarodno trgovinsko politiko EU, zlasti zaradi njihove nezadostne skladnosti s ključnimi cilji na področju ustvarjanja delovnih mest, spopadanja z revščino, zagotavljanja trajnostnega gospodarstva, obvladovanja špekulacij, zlasti v zvezi s hrano, varovanja javnega zdravja ter zdravja in dobrega počutja živali, trajnostnega kmetijstva in okolja ter zagotavljanja kulturne raznolikosti;

15.    pozdravlja cilj Komisije glede vodilne vloge v digitalni revoluciji; vendar poudarja, da internet ni zgolj instrument za izvrševanje strategije enotnega trga; poudarja, da je digitalizacija spremenila celotno družbo – kako proizvaja, se sporazumeva, živi in upravlja – in vse sektorje, od sistemov pametnih energetskih omrežij do sistemov zdravstvenega varstva; poudarja, da je digitalna revolucija tudi kulturno in politično vprašanje v smislu tega, kako lahko digitalizacija prinese nov demokratični model, ki bi temeljil na izmenjavi znanja in vključenosti, in ne zgolj vprašanje gospodarske infrastrukture, moči in manipulacije; močno verjame, da bi se morali prvenstveno osredotočiti na nevtralnost omrežja, varstvo podatkov in skupen sistem za avtorske pravice in pravice intelektualne lastnine, da bi zagotovili, da bo digitalna revolucija demokratična revolucija;

16.    ob koncu poudarja, da so sedanjo gospodarsko in družbeno krizo povzročile tudi neoliberalne politike spodbujanja dereguliranih finančnih trgov, liberalizacije trgov z izdelki in storitvami ter povečevanja financializacije gospodarstva, pa tudi zmanjševanja javnih naložb in povečevanja deregulacije trga dela, ki jih je vodila Komisija; poudarja nujno potrebo po alternativnih socialnih in gospodarskih politikah, ki upoštevajo odločitev ljudi za razvoj;

DEL 2

POLITIČNA STALIŠČA GLEDE POSAMEZNIH PODROČIJ V OKVIRU DELOVNEGA PROGRAMA KOMISIJE ZA LETO 2016

Socialno uravnotežena politika za delovna mesta, rast in naložbe

17.    poziva Komisijo, naj predlaga evropski program naložb za trajnostni razvoj, zaposlovanje in družbeno vključevanje, ki bi lahko obnovil trajnostno in vključujoče gospodarstvo in ki bi si prizadeval za zaposlovalne politike s socialnimi in delavskimi pravicami ter reševal težavo, ki jo predstavlja problematika več milijonov brezposelnih in podzaposlenih v Evropski uniji;

18.    v zvezi s tem poziva Komisijo, naj nemudoma predloži zakonodajo, ki bi omogočila dodatne javne naložbe v EU v višini vsaj 2 % BDP letno, in sicer na podlagi nacionalnih programov naložb;

19.    obžaluje kratkoročen in polovičarski pristop Komisije k obravnavi brezposelnosti mladih; poziva Komisijo, naj posreduje glede dolgoročnih gonil zaposlovanja mladih, z močnim poudarkom na ustvarjanju trajnostnih kakovostnih delovnih mest za mlade, vključno z močnim pristopom, ki temelji na pravicah;

20.    poziva Komisijo, naj spremeni pravila glede državne pomoči, da bi omogočili posredovanje države za okrepitev socialno in okoljsko koristnih projektov ter pomagali MSP in sektorjem v težavah, tako da bi prispevali k obnovi njihovih proizvodnih zmogljivosti, ki jih je kriza zelo prizadela;

21.    poudarja, da je regionalna politika nepogrešljivo orodje za spodbujanje ekonomske in socialne kohezije, pri čemer so glavni cilji zmanjšati razlike med regijami (zlasti kar zadeva revnejše in najbolj oddaljene regije) ter spodbujati dejansko zbliževanje, rast in zaposlovanje; zavrača pristop Komisije, po katerem je kohezijska politika predmet evropskega gospodarskega upravljanja, pa tudi uporabo makroekonomskega pogojevanja v Paktu za stabilnost in rast kot pogoja za dostop do sredstev v okviru kohezijske politike in regionalnega razvoja; vztraja, da kohezijske politike ne bi smeli uporabljati kot instrument za finančno kaznovanje regije ali države članice, ki zavrne politiko deregulacije in privatizacije;

22.    zahteva, da se izvajanje Evropskega sklada za strateške naložbe ne financira iz naložbenega programa Obzorje 2020;

Digitalna politika, ki ščiti interese in pravice državljanov

23.    poudarja, da je internet javen in da mora biti zagotavljanje nevtralnosti omrežja v središču politike EU;

24.    ugotavlja, da je zaupanje državljanov v internet ključno za uspeh digitalne družbe in gospodarstva; meni, da je kibernetska varnost pomembna, vendar je za državljane enako pomembno to, da niso predmet stalnih sumov; zato poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bodo zasebnost in zasebni podatki na internetu zaščiteni tako pred javnimi kot pred zasebnimi organi;

25.    meni, da bi bilo treba ob upoštevanju vedno bolj negotovih delovnih razmer v digitalnem gospodarstvu strategijo za digitalno unijo dopolniti z zaščitnimi ukrepi, da bi zagotovili dostojne delovne razmere v tem sektorju; meni, da bi lahko bila oznaka „pravično delo“ za programsko opremo (kot so igre in aplikacije) začetni ukrep v ta namen;

Nova trajnostna podnebna politika in socialno pravična energetska unija

26.    meni, da je podnebna kriza rezultat zgrešenega energijsko intenzivnega sistema proizvodnje in da reševanja podnebnih sprememb ni mogoče prepustiti trgu; v skladu s tem zahteva korenito spremembo proizvodnih metod in potrošnje; poziva Komisijo, naj ponovno premisli o svoji podnebni politiki in politiko glede podnebnih sprememb vključi v vse svoje politike;

27.    obžaluje pomanjkanje ambicioznosti, kar zadeva zavezujoče cilje, ki jih je do sedaj predložila Komisija, zlasti kar zadeva 21. konferenco pogodbenic okvirne konvencije Združenih narodov v Parizu; meni, da je nadgraditev ambicij na področju podnebja nujno potrebna za to, da bo Evropska unija ohranila vodilni položaj v pogajanjih v zvezi s podnebnimi spremembami, spodbujala uporabo energije iz obnovljivih virov in ustvarjanje zelenih delovnih mest ter prispevala znaten delež k svetovnim ukrepom za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov;

28.    je seznanjen z obljubo o vložitvi zakonodajnih predlogov za izvajanje podnebnega in energetskega svežnja za obdobje do leta 2030 do konca leta 2015; opominja predsednika Junckerja na njegovo zavezo k uresničitvi ciljnih zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za 40 %, povečanja energijske učinkovitosti za 30 % in 30-odstotnega deleža energije iz obnovljivih virov v mešanici virov energije;

29.    poziva Komisijo, naj predloži zavezujoča merila trajnostnosti za rabo energije in biomaso; prav tako poziva Komisijo, naj predloži predloge za obravnavo emisij toplogrednih plinov pri intenzivni živinoreji, saj imajo te emisije bistveno večji učinek na podnebne spremembe kot drugi toplogredni plini;

30.    ponavlja svoje nasprotovanje predlogu za energetsko unijo, saj bo spodbujala privatizacijo in povečala neenakost; meni, da bi energija morala biti javna dobrina in da je javni nadzor ključnega pomena za zagotavljanje zelene revolucije v energetskem sektorju;

31.    je seznanjen z obljubo o vložitvi zakonodajnih predlogov za sveženj ukrepov za krožno gospodarstvo do konca leta 2015;

32.    poudarja pomen direktive o pticah in direktive o habitatih in zavrača vsakršen poskus njunega ogrožanja; obenem poudarja, da bi si vsakršen pregled obstoječe zakonodaje moral prizadevati za njeno posodobitev in okrepitev, ne pa oslabitev;

Zaščita pravic delavcev na družbeno-ekonomsko uravnoteženem notranjem trgu

33.    poziva Komisijo, naj prihodnji ciljno usmerjen pregled direktive o napotitvi delavcev izkoristi kot priložnost za okrepitev pravic delavcev, kar zadeva socialni damping;

34.    meni, da bi morala biti mobilnost izbira in ne nuja; ponovno poudarja, da bi se morala Komisija osredotočiti na ustvarjanje kakovostnih delovnih mest, skupaj s socialnimi in delavskimi pravicami, tam, kjer ljudje živijo, in ne na krepitev mobilnosti; vztraja, da mora prihodnji sveženj o mobilnosti ščititi socialne in delavske pravice vseh delavcev;

35.    obsoja namero Komisije, da umakne direktivo o porodniškem dopustu; globoko obžaluje odločitev Komisije, da ne bo predložila predloga o izvajanju sporazuma socialnih partnerjev o varnosti in zdravju pri delu za frizerje, saj to spodkopava socialni dialog v EU; poziva Komisijo, naj stori korak naprej v zvezi s temi predlogi in nemudoma posodobi zakonodajo o varnosti in zdravju pri delu;

36.    poudarja, da je bistveno zagotoviti večjo podporo zadrugam ter mikro, malim in srednjim podjetjem, da bi okrepili njihove dejavnosti v okviru stabilnega poslovnega okolja, čim bolj zmanjšali učinek prevladujočega tržnega položaja, ki ga imajo velika podjetja in konglomerati, ter mikro, malim in srednjim podjetjem ter zadrugam pomagali pri ustanovitvi in rasti;

37.    poziva k regionalno uravnoteženemu pristopu k industrijski politiki, da bi ustvarili raznoliko industrijsko bazo v vseh državah članicah in regijah, kar je ključno za zagotovitev visokih stopenj zaposlenosti in dejavnosti po vsej EU;

Demokratična ekonomska in monetarna politika

38.    je trdno prepričan, da je struktura gospodarskega upravljanja ter ekonomske in monetarne unije nepregledna in nedemokratična; vztraja, da je treba Pakt za stabilnost in rast nadomestiti z resničnim paktom za zaposlovanje in razvoj, temelječim na socialnih in okoljskih merilih, ki bodo koristila vsem prebivalcem EU; nadalje poziva k medvladni konferenci, na kateri bi razveljavili fiskalni pakt, in zagovarja takojšnjo prekinitev izvajanja pakta do konference;

39.    meni, da zakonodaja o bančni uniji koristi zgolj interesom velikega finančnega kapitala v EU in krši osnovna demokratična načela; zagovarja razveljavitev zakonodaje o bančni uniji in meni, da je treba zagotoviti demokratičen javni nadzor bančnega sistema;

40.    zahteva korenito spremembo statuta in mandata ECB, da bi zagotovili enakopraven politični in demokratični nadzor s strani držav članic; meni, da je ključnega pomena, da se državam članicam vrne pristojnost za odločanje o ključnih gospodarskih politikah, kot je monetarna politika; nadalje meni, da je treba ECB preoblikovati v posojilodajalca v skrajni sili, ki bi deloval kot običajna centralna banka in tako spodbujal gospodarstvo v časih deflacije in recesije; v zvezi s tem vztraja, naj ECB in EIB neposredno financirata javne naložbe, da bi podprli realno gospodarstvo, ne pa novih premoženjskih balonov;

41.    ponovno poziva k takojšnjemu prenehanju sistema trojke v državah, v katerih se še vedno uporablja, saj ni legitimen; zahteva, naj Komisija izvede temeljito in pregledno oceno različnih ukrepov gospodarskega upravljanja, vključno s programi makroekonomskega prilagajanja, ki jih predpisuje trojka, ob upoštevanju kritik, ki so jih izrazili kritični ekonomisti, pa tudi sami člani trojke;

42.    obžaluje nepoštene davčne politike, vključno z nepravičnimi in regresivnimi davki za vodo, naložene državam članicam v okviru programov za fiskalno prilagoditev, ki kršijo načelo sorazmerne enakosti in progresivnosti obdavčitve, saj so ti ukrepi nesorazmerno prizadeli zlasti gospodinjstva z nizkimi dohodki, ter poziva k takojšnji ukinitvi teh politik;

Nova pravična trgovinska politika

43.    je zelo zaskrbljen zaradi splošnih usmeritev, ki jih je Komisija podala v zvezi z mednarodno trgovinsko politiko EU, zlasti zaradi njihove nezadostne skladnosti s ključnimi cilji na področju ustvarjanja delovnih mest, spopadanja z revščino, zagotavljanja trajnostnega gospodarstva, obvladovanja špekulacij, zlasti v zvezi s hrano, varovanja javnega zdravja ter zdravja in dobrega počutja živali, trajnostnega kmetijstva in okolja ter zagotavljanja kulturne raznolikosti;

44.    nasprotuje mandatom, ki jih je Svet podelil Komisiji za pogajanja o celovitih prostotrgovinskih sporazumih (FTA), kot so čezatlantsko partnerstvo za trgovino in naložbe (TTIP), celovit gospodarski in trgovinski sporazum (CETA) in sporazum o trgovini s storitvami (TiSA), ki med drugim predstavljajo resno grožnjo zanesljivi oskrbi s hrano ter predvidevajo vključitev reševanja sporov med vlagatelji in državo; poziva Komisijo, naj ustavi ta pogajanja o mednarodni trgovini;

45.    opozarja, da študije učinkov, ki jih je naročila Komisija, zlasti tiste v zvezi s TTIP, TiSA in CETA, ki obljubljajo delovna mesta in blaginjo za vse, vsebujejo resne pomanjkljivosti in so neverodostojne, saj so ekonomski modeli, ki so bili uporabljeni, zastareli; poziva Komisijo, naj uporabi bolj verodostojne ekonomske modele ter naj preveri rezultate celovitih prostotrgovinskih sporazumov, ki so že začeli veljati, in jih primerja s študijami o ocenah učinka;

46.    poudarja dejstvo, da morajo biti vsi trgovinski sporazumi pogojeni z zaščito sedanjih ravni predpisov o varstvu delavskih, okoljskih in socialnih pravic ter zaščitnimi ukrepi glede javnega naročanja in zagotavljanja storitev splošnega pomena, države pa morajo imeti pravico, da v prihodnosti sprejmejo višje standarde na teh področjih; vztraja, da je treba iz pogajanj o trgovinskih sporazumih izključiti vsakršno obliko reševanja sporov med vlagatelji in državo, da bi ohranili demokratični nadzor nad omenjenimi predpisi;

47.    zavrača tajnost pri mednarodnih trgovinskih dogovorih in poziva Komisijo, naj vse pogajalske dokumente razkrije poslancem in vsem zainteresiranim državljanom; poziva k javni in demokratični razpravi z vsemi zadevnimi deležniki, zlasti sindikati in predstavniki civilne družbe, da bi zagotovili ustrezno spremljanje posledic programa Komisije na področju proste trgovine;

48.    meni, da je namen pospešenega uvajanja novih prostotrgovinskih sporazumov izogniti se resničnim pristopom k reševanju krize, kot so zmanjševanje ekonomskih neenakosti znotraj EU, omejevanje zlorab s strani korporacij in vlagateljev, revizija in zmanjševanje javnih dolgov ter potreben boj proti izogibanju davkom in utaji davkov;

49.    opozarja, da se je na podlagi stališča držav članic in Parlamenta Komisija strinjala z uporabo načela „kulturne izjeme“, kot je predvideno v konvenciji Združenih narodov o kulturni raznolikosti, v skladu s katero je treba kulturo obravnavati drugače kot druge komercialne proizvode ter kulturno blago in storitve v glavnem izvzeti iz pogajanj; meni, da je treba v okviru tega načela zajeti avdiovizualne medijske storitve in glavna vprašanja direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah – javne subvencije, obveznosti financiranja za izdajatelje televizijskega programa, zlasti v podporo produkciji in distribuciji evropskih filmov, koprodukcijske sporazume, ukrepe v okviru jezikovne politike, delovanje kanalov, ki opravljajo javno službo, obstoj omejitev glede lastništva delnic kanalov in mrež, pravice intelektualne lastnine na področju kulture, novinarstva in znanosti ter posebne sisteme socialne varnosti;

Resnična pravičnost in politika o temeljnih pravicah

50.    poziva Komisijo, naj si dejavno prizadeva za sprejetje horizontalne protidiskriminacijske direktive v skladu s stališčem Parlamenta in se bori proti diskriminaciji, tudi kar zadeva napade na Rome, migrante in prosilce za azil ter druge ranljive skupine;

51.    poziva Komisijo, naj oceni izvajanje nacionalnih strategij vključevanja Romov in priporočila Sveta o učinkovitih ukrepih za vključevanje Romov v državah članicah ter naj po potrebi predlaga dodatne ukrepe za dejansko vključevanje Romov;

52.    poziva Komisijo, naj pripravi akcijski načrt za izboljšanje pogojev izvrševanja pripora in zaporne kazni v državah članicah, zlasti glede na široko uporabo pripora v predkazenskem postopku, tudi v primerih evropskega naloga za prijetje; poziva Komisijo, naj v celoti upošteva sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice glede pogojev v zaporih;

53.    je globoko razočaran nad neodzivnostjo Komisije na zakonodajno poročilo na lastno pobudo o reviziji evropskega naloga za prijetje; poziva Komisijo, naj pripravi nov predlog ob upoštevanju poročila Parlamenta o tej zadevi, zlasti kar zadeva vprašanje preizkusa sorazmernosti;

54.    obžaluje dejstvo, da Komisija v svoje nove pobude ni vključila prenovljenega in posodobljenega predloga za javni dostop do dokumentov, ki bi odražal sporazum v prvi obravnavi, ki ga je Parlament dosegel leta 2011;

55.    je zelo razočaran nad evropsko agendo za varnost, ki jo je nedavno pripravila Komisija ter ki je ponovno zelo enostransko usmerjena v represivno politiko in širjenje agencij EU za kazenski pregon;

56.    poziva Komisijo, naj se odzove na zahteve Evropskega parlamenta v njegovih resolucijah o domnevni uporabi evropskih držav za prevoz in nezakonito pridržanje ujetnikov s strani ameriške obveščevalne agencije CIA, zlasti glede na poročilo senata ZDA o mučenju, ki ga je izvajala CIA;

57.    pozdravlja obnovljeno zavezo za pristop k Evropski konvenciji o človekovih pravicah (EKČP); vendar meni, da je mnenje Sodišča Evropske unije o pristopu Evropske unije k tej konvenciji velik korak nazaj, kar zadeva človekove pravice;

58.    poziva Komisijo, naj v celoti upošteva sodbo Sodišča Evropske unije v združenih zadevah C 293/12 in C 594/12 z dne 8. aprila 2014; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj ne predlaga nadaljnjih ukrepov, ki bi temeljili na splošni hrambi podatkov;

59.    meni, da je sodba Sodišča Evropske unije o hrambi podatkov pomembna za zbiranje podatkov iz evidence podatkov o potnikih za namene kazenskega pregona; zato poziva Komisijo, naj nemudoma umakne predlog direktive EU o uporabi podatkov iz evidence podatkov o potnikih; vztraja, da bi morala Komisija Evropskemu parlamentu predložiti oceno učinka sodbe na vse pravne predloge, ki zadevajo zbiranje neprečiščenih podatkov in hrambo osebnih podatkov;

60.    poziva Komisijo, naj si začne resno prizadevati za zaščito državljanov pred vse večjim državnim nadzorom;

Migracijska politika, ki temelji na človekovih pravicah

61.    poziva Komisijo, naj v letu 2015 pripravi ambiciozne predloge, s katerimi bi vsem ženskam, moškim in otrokom, ki potrebujejo zaščito, omogočili varne in zakonite načine za dostop do zaščite v EU, tako da ljudje na svoji poti v Evropo ne bodo več prisiljeni tvegati življenje na Sredozemskem morju ali v puščavah;

62.    pozdravlja predlog Evropske komisije za sprejetje začasnih ukrepov na področju mednarodne zaščite v korist Italije in Grčije kot prvi korak; kljub temu poziva Evropsko komisijo, naj do konca leta 2015 predstavi bolj ambiciozen predlog, ki bo upošteval večje število prihodov v Grčijo in Italijo v letu 2015; opozarja, da bi morali državo dodelitve izbrati glede na družinske, jezikovne in kulturne vezi beguncev; poziva k začasnemu prenehanju izvajanja dublinske uredbe;

63.    obsoja dejstvo, da Komisija v svoji evropski agendi o migracijah velik poudarek namenja preprečevanju in zatiranju nezakonite migracije, tudi s pridržanjem, ne upošteva pa vse večjega števila prosilcev za azil, ki bežijo pred vojnami, preganjanjem in podnebnimi katastrofami; zato močno obstoja povečanje števila represivnih predlogov, ki jih je Evropska komisija pripravila v letu 2014, kot so operacija EUNAVFOR MED, ki je usmerjena v tihotapske ladje, povečanje proračuna agencije FRONTEX, pospešitev vračanja migrantov ter spodbujanje k uporabi prisile in pridržanja za namene jemanja prstih odtisov migrantov; poziva Evropsko komisijo, naj ta sredstva preusmeri v dejavnosti iskanja in reševanja, odprte sprejemne centre, programe ponovnih naselitev in premestitev ter v vključevanje;

Miroljuben svetovni akter

64.    poziva Komisijo in Svet, naj okrepita odnose EU s strateškimi partnerji na zadevnih območjih, vključno s Sredozemljem, Rusijo, Kitajsko ter novimi svetovnimi in regionalnimi akterji;

65.    zavrača politike SZVP in SVOP, ki so popolnoma prilagojene zvezi NATO in čezatlantskim odnosom, dodatno militarizirajo mednarodne odnose, zagovarjajo posredovanje in dejavno podpirajo vojaško-industrijski kompleks; poziva k spoštovanju mednarodnega prava ter vrnitvi k političnemu in diplomatskemu načinu reševanja sporov;

66.    meni, da so prednostne naloge EU naslednje: ohranjati mir, stabilnost ter spoštovanje temeljnih in človekovih pravic z miroljubno in civilizirano zunanjo politiko v skladu z mednarodnim pravom in na nediskriminatoren način ter pri tem prevzeti vodilno vlogo v diplomatskem in miroljubnem reševanju konfliktov, tudi s pobudami za mediacijo ter programi razoroževanja, demobilizacije in ponovnega vključevanja, v skladu s Ustanovno listino Združenih narodov; poudarja pomen prizadevanj, katerih cilj je izboljšati in okrepiti mednarodni (ATT) režim in režim EU za nadzor nad izvozom orožja ter podpirati režim neširjenja jedrskega orožja in jedrsko razoroževanje, kakor tudi pomen ukrepov za izkoreninjenje revščine, humanitarno pomoč ter trajnostni gospodarski in družbeni razvoj ter razvojnih ciljev tisočletja, ki postavljajo v ospredje uravnotežene gospodarske odnose, pravično trgovino ter pravično porazdelitev virov in bogastva v sosedstvu EU in po svetu;

67.    poudarja pomen in pravočasnost revizije evropske sosedske politike; poudarja, da bi revidirana evropska sosedska politika morala omogočati hiter in ustrezen odziv na stanje na terenu, hkrati pa začrtati dolgoročno vizijo za razvoj odnosov s sosednjimi državami in upoštevati asimetrijo med stranmi; meni, da je treba vzpostaviti nov okvir za odnose z državami in regijami evropske sosedske politike, ki bo temeljil na strogem spoštovanju mednarodnega prava in Ustanovne listine Združenih narodov ter na nevmešavanju v notranje zadeve in na spoštovanju suverenosti, namenjen pa bo podpiranju razvoja sosednjih regij ter spodbujanju zaposlovanja in izobraževanja; okvir ne bo temeljil na pridružitvenih sporazumih, ki si prizadevajo zgolj za vzpostavljanje prostotrgovinskih območij, kar pa škodi ljudem iz držav evropske sosedske politike ter koristi zgolj interesom korporacij na evropski strani in elitam iz držav evropske sosedske politike;

68.    zavrača načrte za pospešitev določb o financiranju civilnih misij ter načrte za poenostavitev postopkov odločanja in izvajanja, saj je izključno civilna narava takšnih misij pogosto vprašljiva glede na to, da se vse pogosteje briše ločnica med civilnimi in vojaškimi vidiki in se ti združujejo, zlasti v okviru reforme varnostnega sektorja in misij usposabljanja;

69.    opozarja na pomanjkanje parlamentarnega nadzora in zadržke v zvezi z misijami SVOP na evropski in nacionalni ravni; poudarja, da koncept „združevanja in skupne uporabe“ in tako imenovani celovit pristop kot tudi tesno sodelovanje med EU, Natom in mehanizmom ATHENA ter razmeščanje bojnih skupin EU očitno še poglabljajo ta demokratični primanjkljaj;

70.    zavrača izvajanje pilotnega projekta o raziskavah SVOP, ki ga skupaj izvajata Komisija in Evropska obrambna agencija ter zajema med drugim letalske sisteme na daljinsko upravljanje (RPAS); odločno nasprotuje vsakršnemu financiranju vojaških, civilno-vojaških ali varnostnih raziskav na splošno in zlasti financiranju razvoja letalskih sistemov na daljinsko upravljanje s sredstvi iz programa Obzorje 2020 ali proračuna EU na splošno;

Krepitev pravic državljanov

71.    poziva Komisijo, naj predstavi obljubljen predlog za medinstitucionalni sporazum o obveznem registru za preglednost za vse institucije EU; poudarja, da je treba z izvajanjem členov 9 do 12 Lizbonske pogodbe okrepiti predstavniško in participativno demokracijo;

72.    poziva Komisijo, naj predstavi predlog za revizijo evropske državljanske pobude, ki bo temeljil na zaključkih prihajajočega poročila Evropskega parlamenta o izvajanju;

73.    poziva Komisijo, naj preuči socialni veto državljanov – mehanizem, s katerim bi preprečili, da bi začela veljati takšna zakonodaja EU, ki bi škodovala najrevnejšim, povečala neenakosti ali zmanjšala socialne pravice;

Druge prednostne naloge politike

Ribiška politika

74.    poziva k decentralizirani skupni ribiški politiki, ki bo spodbujala posodabljanje in trajnostni razvoj ribiškega sektorja, pri tem pa zagotovila njegovo socialno-ekonomsko učinkovitost, trajnostnost virov, ohranjanje in ustvarjanje delovnih mest ter izboljšanje življenjskih razmer za delavce v ribištvu;

75.    poziva k ukrepom za izboljšanje cene prve prodaje rib in dohodka za delavce v ribištvu ter k mehanizmom subvencij ali nadomestil za delavce v ribištvu, ki so jih prizadele ekonomske in socialne posledice načrtov za oživitev gospodarstva, večletno upravljanje ekosistemov ter ukrepi za njihovo varovanje;

76.    poziva k ukrepom za zagotovitev nacionalne suverenosti nad izključnimi ekonomskimi conami držav članic in njihovimi ribolovnimi viri, pri čemer je treba dovoliti upravljanje na podlagi bližine; meni, da bi bilo treba ohraniti razdaljo 12 milj kot cono izključnega dostopa za nacionalna plovila posamezne države članice, ter predlaga, da bi upoštevali možnost njene razširitve na sosednja območja – v skladu z epikontinentalnimi pasovi;

77.    poziva k varstvu biotske raznovrstnosti v morskem okolju, kar bo zagotovilo ugodne pogoje za obnovo populacij rib; v zvezi s tem se zavzema za izvajanje ustreznih praks trajnostnega upravljanja, ki bi lahko vključevale oblikovanje con, kjer je ribolov prepovedan, na področjih, kjer so v skladu z najnovejšimi znanstvenimi spoznanji ogroženi staleži rib in biotska raznovrstnost;

78.    ponovno poudarja, da je treba v okviru skupne ribiške politike priznati posebnosti malega in priobalnega ribolova ter analizirati, v kolikšni meri sedanji instrumenti ustrezajo potrebam tega sektorja, in jih temu primerno prilagoditi;

79.    poziva Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo, naj podpre mali ribolov, celovito obravnava posebne težave tega sektorja ter spodbuja upravljanje na podlagi bližine, trajnostno ribištvo in razvoj obalnih skupnosti;

80.    obžaluje, da sprejeta skupna ribiška politika in skupna ureditev trga močno zaostajata za dejanskimi potrebami ribiškega sektorja, ter poziva k njuni čim prejšnji reviziji;

81.    kritizira premočno zmanjšanje celotnega dovoljenega ulova, kar ima lahko negativne posledice za ta sektor, preživljanje in podeželske skupnosti, in poziva Komisijo, naj stori vse, kar je v njeni moči, da se to ne bi več dogajalo;

Kmetijske politike

82.    meni, da je kmetijstvo eden od sektorjev, ki lahko kljub učinkom krize še naprej ustvarja določeno vrednost; vendar ugotavlja, da primanjkuje kmetov, zlasti mladih kmetov in kmetic; poziva EU, naj izvede poglobljeno analizo s tem povezanih dejavnikov, da bi izvedli smiselne ukrepe, s katerimi bi lahko odpravili to pomanjkanje; obžaluje, da ta pojav ogroža pomembno kmetijsko in podeželsko dediščino svetovnega pomena, medtem ko velike kmetijske družbe zvišujejo svoje marže in vsiljujejo svoj model svetovnega prehranskega sistema, ki je uničujoč za okolje; poudarja, da morajo biti v središču kmetijskih in prehranskih politik EU kmetje, in ne velika podjetja, da bi resnično povečali rast in ustvarjanje delovnih mest v vseh regijah EU; obžaluje, da sedanje politike vodijo k drastičnemu zmanjšanju tradicionalnih družinskih kmetij v EU ter posledičnemu upadanju družbene in gospodarske dejavnosti na podeželju;

83.    poudarja, da si mora EU prizadevati za pravično porazdelitev pravice do gojenja med proizvajalci in oblikovati javne instrumente, s katerimi bo prilagodila ponudbo in povpraševanje ter tako ohranila raven prihodkov kmetov in proizvodnje hrane, s tem pa zaščitila kmete pred nestanovitnostjo cen; zato poziva k vmesnemu pregledu, ki bo zanesljiv in učinkovit pri iskanju trajnostnih rešitev za vprašanja znotraj skupne kmetijske politike;

84.    poudarja, da mora EU nameniti prednost varstvu in dostopu do svojih kmetijskih zemljišč ter preprečiti prilaščanje zemljišč, ki je bistveno vprašanje svetovnega pomena, kar zadeva varstvo kmetov, zemlje in okolja;

85.    poudarja, da je treba za dolgoročno zaščito kmetijskih zemljišč po vsej Evropi izvajati učinkovite strategije za preprečevanje in ublažitev podnebnih sprememb, da bi razogljičili kmetijski sektor ter hkrati zaščitili produktivnost evropskih kmetij;

86.    poziva EU, naj prepove odobritev, gojenje in trženje gensko spremenjenih organizmov ter se trdno zaveže evropskemu sektorju ekološkega kmetovanja, ki edini raste v zadnjih desetletjih;

87.    poziva Komisijo, naj umakne svoje predloge o kloniranju in predloži nove, v katerih bo upoštevala stališče Evropskega parlamenta, in pri tem omogoči uporabo rednega zakonodajnega postopka; nasprotuje, da bi za direktivo o dajanju hrane iz živalskih klonov na trg izbrali postopek odobritve, saj bi s tem Parlamentu odvzeli pravico do spreminjanja predloga;

88.    poziva Evropsko unijo, naj prepove vse oblike patentiranja semen in tako zaščiti kmete pred nepošteno konkurenco in nepotrebno birokracijo ter zaščiti lokalne sorte/biotsko raznovrstnost in našo gensko in kulturno dediščino;

89.    obžaluje, da evropska živinoreja ni v skladu s standardi za dobrobit živali, in poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bo veljavna zakonodaja ustrezno izvajala v vseh državah članicah, pri tem pa upošteva stroške, ki jih spoštovanje zakonodaje prinaša za kmete, zlasti male kmete, ki ne uživajo koristi ekonomije obsega; nadalje poziva Komisijo, naj izboljša pravila o dobrobiti živali v veljavni zakonodaji EU o ekološkem kmetovanju in odpravi izjeme od teh pravil, kot so uporaba neustreznih pasem, privezovanje živine in nepotrebna kastracija;

90.    pozdravlja nedavno pobudo Nizozemske, Nemčije in Danske, da bi omejili najdaljši čas prevoza živih živali na osem ur; poziva Komisijo, naj nujno revidira Uredbo Sveta (ES) št. 1/2005 z dne 22. decembra 2004 o zaščiti živali med prevozom in postopki, povezanimi z njim, in skrajša najdaljši čas prevoza živih živali;

91.    poziva Komisijo, naj objavi svoje poročilo z naslovom Izgradnja trajnostnega evropskega prehranskega sistema, ki so ga že potrdili trije nekdanji komisarji, in pripravi akcijski načrt, v katerem bo upoštevala v njem zapisane ugotovitve; v zvezi s tem se zavzema, da bi se kmetijstvo EU preusmerilo z intenzivne živinoreje na pošteno in trajnostno obliko proizvodnje beljakovin na rastlinski osnovi ter da bi Komisija podpirala in spodbujala lokalne trge ter porabo lokalnih, sezonskih in ekoloških proizvodov; nadalje poziva k pregledu in spodbujanju ekološkega hortikulturnega sektorja v državah članicah, da bi zagotovili najmanj prehranskih kilometrov za hranljiva živila;

92.    poziva k začetku razprave o oblikovanju nove kmetijske in prehranske politike EU, ki bo upoštevala interese celotne družbe; s tem v zvezi poziva k začetku javne razprave o neodvisni preskrbi s hrano in odgovorni porabi;

93.    močno kritizira nadaljnji obstoj kakršnih koli kmetijskih izvoznih nadomestil; poziva k njihovi takojšnji ukinitvi;

Razvojna politika

94.    poziva Komisijo, naj pripravi celovito strategijo in akcijski načrt z odločnimi priporočili za boj proti nezakonitim kapitalskim tokovom ter utaji davkov in izogibanju davkom in naj izboljša davčno sodelovanje in finančno preglednost, da bi multinacionalkam preprečili čezmejno izogibanje davkom in utajo davkov, ter naj spodbuja mobilizacijo domačih virov kot predvidljiv vir razvojnega financiranja za države v razvoju;

95.    poziva Komisijo, naj s sporočilom, v katerem bo določila podlago za usklajeno ukrepanje EU, podpre tekoči proces razvoja pravno zavezujočega instrumenta o nadnacionalnih podjetjih pod okriljem ZN in naj zagotovi oblikovanje učinkovitih pravnih sredstev za žrtve v primerih, ko domača jurisdikcija očitno ni zmožna učinkovito preganjati multinacionalk;

96.    v partnerstvu z Agencijo ZN za ženske poziva Komisijo, naj v vseh svojih predlogih velik poudarek nameni enakosti med moškimi in ženskami ter krepitvi vloge žensk ob upoštevanju, da je enakost med moškimi in ženskami nepogrešljiv del procesa zmanjševanja revščine in trajnostnega razvoja;

97.    poziva, naj se področja politike, ki vplivajo na razvoj, vključno s trgovinsko, migracijsko, energetsko, okoljsko, podnebno, kmetijsko in ribiško politiko, odzovejo na načelo „skladnosti politike za razvoj“ ter uskladijo z razvojnimi cilji;

98.    poudarja, da uradna razvojna pomoč ostaja ključen instrument za financiranje razvoja; poziva EU in države članice, naj se nemudoma ponovno zavežejo cilju 0,7 % BND za uradno razvojno pomoč, tako da predstavijo večletne proračunske časovne načrte za njeno povečanje na te ravni do leta 2020 in določijo jasne časovne načrte za izpolnitev svojih zavez glede učinkovitosti razvojne pomoči, vključno z zavezami za nevezano pomoč, obenem pa spodbujajo samoodgovornost partnerskih držav, usklajevanje z razvojnimi strategijami partnerskih držav, vzajemno odgovornost in usklajevanje donatorjev pomoči, in sicer z zmanjševanjem razdrobljenosti pomoči z okrepljenim usklajevanjem med različnimi mehanizmi in donatorji pomoči;

99.    poziva k oblikovanju takšnega pristopa k vzdržnosti dolga, ki bo temeljil na potrebah ljudi, in sicer z zavezujočim naborom standardov za opredelitev odgovornega posojanja in izposojanja, revizijami dolga in pravičnim mehanizmom za prestrukturiranje dolga, s katerim bi ocenili legitimnost in vzdržnost dolžniških bremen držav ter morebitni odpis nevzdržnega in nepravičnega dolga; poziva EU, naj konstruktivno sodeluje v pogajanjih ZN, s katerimi bi oblikovali večstranski pravni okvir za procese prestrukturiranja državnega dolga, da bi zmanjšali dolžniško breme; prav tako poziva EU, naj si prizadeva za izvajanje načel konference ZN o trgovini in razvoju za odgovorne transakcije z državnimi dolžniškimi vrednostnimi papirji za posojilojemalce in posojilodajalce;

100.  poudarja, da se plačila iz instrumenta za razvojno sodelovanje in Evropskega razvojnega sklada ne morejo uporabljati za vojaške in varnostne programe, politično sodelovanje in reformo vojske; poudarja, da morajo biti vsi humanitarni ukrepi strogo civilni;

Pravice žensk in enakost med spoloma

101.  poziva Komisijo in Svet, naj pripravita predlog za celovito strategijo EU o nasilju nad ženskami, vključno z zakonodajo o minimalnih standardih proti nasilju nad ženskami; meni, da ne bi smeli imeti ločenega akcijskega načrta za vprašanja, kot so pohabljanje ženskih spolnih organov, nasilje v družini ali spolno nasilje, temveč bi morali vse različne oblike nasilja nad ženskami zajeti v krovni in učinkoviti strategiji, ki bo temeljila na vidiku enakosti med spoloma, hkrati pa bi si morali prizadevati za pristop EU k Istanbulski konvenciji o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima, podpisani leta 2011; v tem okviru poziva Komisijo, naj leto 2016 razglasi za evropsko leto konca nasilja nad ženskami in naj nameni znatna sredstva za ozaveščanje in podporne ukrepe na vseh ravneh, pri čemer naj še posebej podpre nevladne organizacije, ki se zavzemajo za pravice žensk; poziva Komisijo, naj sprejme in izvaja strategijo EU za enakost žensk in moških za obdobje 2015–2020;

102.  obžaluje namero Komisije, da umakne direktivo o porodniškem dopustu v okviru programa REFIT; poziva k zakonodajni pobudi za revizijo Direktive Sveta 92/85/EGS, da bi zagotovili enako raven zaščite, kot jo je odobril Parlament v svoji resoluciji iz leta 2008, kar bi bil takojšen ukrep za izboljšanje zdravja in varnosti nosečih delavk ali delavk, ki so pred kratkim rodile ali ki dojijo; poziva k napredku pri določbah na ravni EU glede starševskega dopusta, vključno s posebnimi določbami za očetovski dopust;

103.  poziva Komisijo, naj revidira svoj program razvojne pomoči, da bi zagotovila, da financiranje EU ni predmet omejitev, ki jih nalagajo drugi partnerski donatorji pomoči, kar zadeva potrebno zdravstveno oskrbo, vključno z dostopom do varnega splava za ženske in dekleta, ki so žrtve posilstva v oboroženih spopadih, v skladu s skupnim členom 3 ženevskih konvencij, ki zagotavljajo vso potrebno zdravstveno oskrbo za ranjene in bolne; prav tako poziva Komisijo, naj zagotovi in vključi univerzalen dostop do spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic v vsa povezana politična področja v EU in drugod;

104.  poziva Komisijo, naj enakost med spoloma in pravice žensk postavi v osrčje svojih razvojnih politik; meni, da sta enakost med spoloma ter krepitev položaja žensk in deklet bistvena za uresničitev mednarodnih razvojnih ciljev; poziva k feministični, protivojaški in v mir usmerjeni razvojni politiki EU;

_____________________

105.  poziva Komisijo, naj revidira delovni program v skladu z resolucijo Parlamenta, vključno s stališči glede posameznih sektorjev iz njenega drugega dela;

106.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1)

UL L 304, 20.11.2010, str. 47.

Pravno obvestilo