Postopek : 2015/2833(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0837/2015

Predložena besedila :

B8-0837/2015

Razprave :

Glasovanja :

PV 10/09/2015 - 8.4
CRE 10/09/2015 - 8.4
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2015)0317

PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 189kWORD 107k
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0832/2015
7.9.2015
PE565.805v01-00
 
B8-0837/2015

ob zaključku razprave o izjavah Sveta in Komisije

v skladu s členom 123(2) Poslovnika


o migraciji in beguncih v Evropi (2015/2833(RSP))


Judith Sargentini, Ska Keller, Jean Lambert, Ulrike Lunacek, Benedek Jávor, Bart Staes, Michel Reimon v imenu skupine Verts/ALE

Resolucija Evropskega parlamenta o migraciji in beguncih v Evropi (2015/2833(RSP))  
B8‑0837/2015

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–       ob upoštevanju Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin,

–       ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah,

–       ob upoštevanju Konvencije o statusu beguncev iz leta 1951 ter njenega dodatnega protokola,

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. oktobra 2013 o ukrepih EU in držav članic v zvezi z dotokom beguncev zaradi konflikta v Siriji(1),

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. decembra 2014 o razmerah v Sredozemlju in potrebi po celostnem pristopu EU k migraciji(2),

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. aprila 2015 o nedavnih tragičnih dogodkih v Sredozemlju in politiki EU na področju migracij in azila(3),

–       ob upoštevanju Evropske agende o migracijah, ki jo je Komisija objavila 13. maja 2015 (COM(2015)0240),

–       ob upoštevanju akcijskega načrta o migraciji v desetih točkah s skupnega zasedanja Sveta za zunanje in Sveta za notranje zadeve z dne 20. aprila 2015,

–       ob upoštevanju sklepov izrednega zasedanja Evropskega sveta o begunski krizi v Sredozemlju z dne 23. aprila 2015,

–       ob upoštevanju poročila Parlamentarne skupščine Sveta Evrope iz aprila 2012 z naslovom Izguba življenj v Sredozemskem morju,

–       ob upoštevanju poročil posebnega poročevalca Združenih narodov za človekove pravice priseljencev, predvsem tistega z naslovom Banking on mobility over a generation: follow-up to the regional study on the management of the external borders of the European Union and its impact on the human rights of migrants (Računanje na mobilnost generacije: spremljanje regionalne študije o upravljanju zunanjih meja Evropske unije in njegovem vplivu na človekove pravice migrantov), ki je bil objavljen maja 2015,

–       ob upoštevanju letnega poročila Evropskega azilnega podpornega urada o razmerah na področju azila v Evropski uniji v letu 2014,

–       ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.     ker zaradi svetovne begunske krize doslej največje število ljudi išče zaščito v EU; ker kaže, da se bo trend večanja števila beguncev nadaljeval zaradi vse večje nestabilnosti na evropskih mejah zaradi konfliktov, ki jih spremljajo hude kršitve človekovih pravic, hitro stopnjevanje nasilja in terorizma ter uničujoče posledice podnebnih sprememb, in ker to ponovno kaže, da moramo narediti, kar je le mogoče, da bi rešili življenja vseh, ki bežijo iz svojih držav in so v nevarnosti, države članice pa morajo spoštovati svoje mednarodne obveznosti, vključno z obveznostjo reševanja na morju;

B.     ker je po podatkih Urada Visokega komisarja Združenih narodov za begunce v letu 2015 2800 žensk, moških in otrok, ki so poskušali doseči varno zatočišče v Evropi, izgubilo življenje ali je pogrešanih; ker je v svoji izjavi z dne 5. avgusta 2015 organizacija Zdravniki brez meja poudarila, da je ustreznih operacij iskanja in reševanja izrazito premalo; ker begunci in migranti umirajo tudi na poti čez Evropo; ker je bilo v tovornjaku, ki je bil na poti z Madžarske v Avstrijo, najdenih 71 mrtvih žensk, moških in otrok;

C.     ker EU in njene države članice z izgradnjo ograj in zapiranjem zunanjih meja pred nedovoljeno migracijo dejansko silijo begunce in migrante v roke kriminalnih tihotapcev in jim ne zagotovijo možnosti zakonitega vstopa;

D.     ker je po podatkih Urada Visokega komisarja Združenih narodov za begunce Grčija v obdobju od januarja do avgusta 2015 sprejela 229.460 ljudi, ki so do nje prispeli po morju in po kopnem, Italija pa je v obdobju od januarja do julija 2015 sprejela 115.500 ljudi, ki so do nje prispeli po morju; ker je Madžarska po podatkih agencije FRONTEX od januarja do julija 2015 sprejela 150.000 beguncev;

E.     ker je bilo julija 2015 v državah EU ter Norveški in Švici vloženih 123.294 prošenj za mednarodno zaščito, torej prvič več kot 100.000 in skupno 28 % več kot junija 2015;

F.     ker so po podatkih agencije FRONTEX glavne države izvora prosilcev za azil Sirija, Afganistan, Eritreja in Irak; ker je veliki večini ljudi, ki beži iz teh držav v Evropo, zagotovljena zaščita;

G.     ker na zadnjem srečanju Evropskega sveta 25. in 26. junija 2015 in na srečanju Sveta za pravosodje in notranje zadeve 20. julija 2015 ni bil dosežen dogovor o zavezujočem mehanizmu za premeščanje in preseljevanje ljudi, ampak je bil sprejet dogovor o prostovoljnem mehanizmu; ker države članice niso dosegle dogovora o zagotovitvi nastanitve za 40.000 beguncev iz Grčije in Italije, ampak so zagotovile le 32.256 mest;

H.     ker sta se 3. septembra 2015 nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik François Hollande strinjala, da je treba vzpostaviti stalen in zavezujoč mehanizem za porazdelitev beguncev med državami članicami;

I.      ker je predsednik Evropskega sveta Donald Tusk 3. septembra 2015 pozval k razporeditvi najmanj 100.000 beguncev;

J.      ker raziskava Mednarodne organizacije za migracije (IOM) kaže, da je Evropa najbolj nevarna destinacija za „nezakonite“ migrante, kar še potrjuje, da je treba storiti vse potrebno, da bi rešili življenja ljudi v nevarnosti, in da morajo države članice izpolniti svoje obveznosti v zvezi z mednarodno zaščito;

K.     ker številni državljani kažejo solidarnost brez primere z begunci ter jih toplo pozdravljajo in jim zagotavljajo izjemno podporo; ker evropski državljani s tem dokazujejo, da sta zaščita pomoči potrebnih in sočutje še vedno evropski vrednoti;

L.     ker trenutno stanje kaže na sramotno pomanjkanje solidarnosti vlad v odnosu do prosilcev za azil ter na pomanjkanje usklajenega in doslednega ukrepanja; ker to povzroča kaos in kršitve človekovih pravic;

M.    ker so nekatere države članice in njihovi voditelji izbrali proaktiven pristop in izkazale pripravljenost in voljo za sprejemanje beguncev; ker bi morale druge države članice slediti dobremu zgledu;

N.     ker različna stališča posameznih držav članic še vedno kažejo na dejstvo, da ima EU 28 različnih migracijskih politik; ker zaradi neenotnega sistema azilnih postopkov in standardov v državah članicah prihaja do zagotavljanja različnih stopenj zaščite, v nekaterih primerih pa tudi do neustreznih jamstev za prosilce za azil;

O.     ker voditelji nekaterih držav članic in skrajno desne stranke trenutno stanje izrabljajo za to, da podžigajo naperjenost proti migracijam, krivdo za krizo pa valijo na EU, in ker to prispeva k vse večjemu številu nasilnih dejanj proti migrantom;

P.     ker lahko ljudje po ženevski konvenciji iz leta 1951 zaprosijo za azil v drugi državi ne glede na državo izvora, če imajo utemeljen strah pred preganjanjem zaradi rase, vere, narodnosti, pripadnosti določeni družbeni skupini ali zaradi političnega prepričanja;

1.      izraža globoko obžalovanje in žalost ob sedanjih begunskih razmerah ter pomanjkanju solidarnosti in sprejemanja odgovornosti nekaterih držav članic; verjame, da so restriktivne azilne in migracijske politike EU in njenih držav članic krive za umiranje ljudi; zato poziva k takojšnjim spremembam teh politik, da bi preprečili izgubo življenj;

2.      izraža pohvalo skupinam civilne družbe in posameznikom v vsej Evropi, ki se združujejo v velikem številu, da bi sprejeli begunce in migrante ter jim zagotovili pomoč; toplo pozdravlja izjemen izkaz javne podpore, tudi s strani verskih organizacij, nevladnih organizacij in posameznikov, ki v vse večji meri prispevajo k spremembam vladnih politik in retorike; spodbuja evropske državljane, naj še naprej zagotavljajo podporo in naj sodelujejo pri humanitarnem odzivu na begunsko krizo; meni, da takšna dejanja kažejo resnično spoštovanje evropskih vrednot in navdajajo z upanjem glede prihodnosti Evrope;

3.      meni, da so vse večja neravnovesja med državami članicami, kar zadeva prihode beguncev in migrantov ter njihovo končno destinacijo, nevzdržna; obžaluje, da Evropski svet ni dosegel zavezujočega sporazuma glede nujne premestitve 40.000 beguncev iz Grčije in Italije v druge države članice, in je globoko razočaran, ker so države članice kljub jasnim smernicam Evropskega sveta v zadnjih dveh letih zagotovile namestitev le za 32.256 oseb, medtem ko v Grčijo vsak teden pride 23.000 ljudi; pozdravlja odločitev Avstrije in Nemčije, da bosta sprejeli več tisoč beguncev in migrantov, ki so ujeti v nevzdržnih razmerah na Madžarskem, ter poziva vse države članice, naj sledijo temu zgledu političnega vodenja na podlagi humanitarnih vrednot;

4.      pozdravlja nove pobude Komisije glede štirikrat večjega števila mest za premestitev z namenom olajšanja razmer na Madžarskem in nudenja dodatne podpore Grčiji in Italiji; kljub temu meni, da imajo ad hoc rešitve izrednih razmer lahko le omejen učinek; zato podpira dodaten predlog Komisije glede stalnega mehanizma za premestitev, ki bi se uporabljal v izrednih razmerah; spodbuja Svet, naj oba ukrepa sprejme hitro in brez odlašanja; je pripravljen novo izredno shemo sprejeti v skladu s hitrim postopkom in izraža namero, da bo vse druge ukrepe, ki jih bo predlagala Komisija, obravnaval vzporedno, s čimer bo zagotovil, da države članice ne bodo odlašale s stalnim mehanizmom za premestitev; obžaluje pomanjkanje sodelovanja s strani Sveta pri predhodnih izrednih ukrepih za premestitev, saj se ni zmenil za predloge Parlamenta v postopku posvetovanja; opozarja Svet, da Parlament močno podpira zavezujoč stalen mehanizem, ki bo, kolikor je mogoče, upošteval želje beguncev in pri katerem bo načeloma potrebna privolitev begunca v premestitev; poziva Svet, naj upošteva te predloge pri sprejemanju novega izrednega ukrepa za premestitev; poziva Komisijo in Svet, naj zagotovita, da bodo vse pobude na tem področju predlagane in sprejete s postopkom soodločanja kot pravno zavezujoči akti brez možnosti izvzetja (opt-out); poziva države članice, naj tovrstne akte začnejo izvajati hitro in v dobri veri;

5.      poudarja, da je prost pretok ljudi na schengenskem območju eden največjih dosežkov evropskega povezovanja, da Schengen pozitivno vpliva na življenje stotisočev državljanov EU, ker lajša prehajanje meja in razvoj gospodarstva, ter da je svoboda gibanja temeljna pravica in steber državljanstva EU; obsoja poskuse, da bi spodkopali delovanje schengenskega območja;

6.      pozdravlja operativno podporo, ki jo bo Komisija zagotovila najbolj obremenjenim državam članicam, kot so Grčija, Italija in Madžarska, z vzpostavitvijo sistema kritičnih točk, kjer bodo strokovnjaki iz agencij EU, kot so Evropska agencija za zunanje meje (FRONTEX), Evropski azilni podporni urad (EASO) in Evropski policijski urad (Europol), pomagali državam članicam pri registraciji prihajajočih ljudi; opominja država članice, da je uspeh teh centrov za registracijo odvisen od njihove pripravljenosti, da se begunci iz teh kritičnih točk premestijo na njihovo ozemlje; opozarja, da je treba pri postopkih vračanja oseb, ki ne izpolnjujejo pogojev za zaščito, v celoti upoštevati standarde na področju človekovih pravic, pri čemer morajo imeti prostovoljne vrnitve prednost pred prisilnimi;

7.      poziva Komisijo, naj v proračunu za leto 2016 in določbah večletnega finančnega okvira zagotovi znatna proračunska sredstva in možnosti, s katerimi bi omogočili hitrejšo in znatnejšo podporo Evropskemu azilnemu podpornemu uradu in državam članicam pri sprejemanju in vključevanju beguncev, tudi v okviru programov premestitve;

8.      poziva k vzpostavitvi humanitarnih koridorjev skozi države, ki jih prečkajo begunci (v Sredozemlju in na zahodnem Balkanu), da bi jim priskrbeli humanitarno pomoč, zadovoljili najosnovnejše potrebe in zagotovili spoštovanje človekovih pravic;

9.      poziva k nujnemu pregledu dublinske uredbe, da bi po vsej EU vzpostavili trajen pravno zavezujoč sistem razporeditve prosilcev za azil med države članice, ki bo temeljil na pravični obvezni porazdelitvi, upoštevale pa se bodo tudi potrebe in želje prosilcev za azil; meni, da bi sistem, v katerem bi prosilci za azil lahko zaprosili za azil v državi članici, kjer že imajo družinske člane, družbene vezi ali boljše možnosti za zaposlitev, občutno izboljšal njihove obete za integracijo; meni tudi, da bi tak sistem občutno zmanjšal nedovoljene naknadne premike znotraj EU, pa tudi potrebo po prisilnih ukrepih, kot je pridržanje prosilcev za azil z namenom vrnitve v pristojno državo članico; poleg tega poziva Komisijo, naj pripravi predlog o vzajemnem priznavanju ugodno rešenih vlog za azil, prenosu statusa mednarodne zaščite znotraj EU in ustanovitvi skupnega evropskega azilnega sistema; poziva države članice, naj medtem brez omejevalne razlage ter v skladu z načelom solidarnosti in temeljnimi pravicami uporabljajo določbe dublinske uredbe, na primer tiste, ki se nanašajo na otroke brez spremstva, združitev družine in diskrecijske klavzule; pozdravlja, da Nemčija za sirske begunce uporablja določbe o suverenosti iz dublinske uredbe, tako da lahko ostanejo v Nemčiji in jih ne vrača v državo članico prihoda; spodbuja druge države članice, naj sledijo njenemu zgledu;

10.    je seznanjen s potrojitvijo sredstev za operaciji Triton in Pozejdon, ki ju izvaja agencija FRONTEX v Sredozemlju, in z njunim prispevanjem k reševanju življenj na morju; meni, da bi bilo treba vzpostaviti trajen humanitarni evropski sistem iskanja in reševanja;

11.    opozarja, da imajo osebe, ki potrebujejo zaščito, zelo omejene možnosti zakonitega vstopa v EU, in obžaluje, da se morajo zateči k tihotapcem in nevarnim potem, da bi v Evropi poiskale zaščito; zato meni, da je nadvse pomembno, da EU in njene države članice najprej zagotovijo varno in zakonito pot za begunce; poziva Komisijo, naj pripravi veliko bolj ambiciozen evropski program za preselitev in občutno poveča 20.000 mest za preselitev, ki so bila doslej načrtovana, ter poziva države članice, naj zagotovijo potrebna mesta; želi spomniti, da Visoki komisariat Združenih narodov za begunce išče 230.000 mest, kamor bi lahko preselili sirske begunce; spodbuja države članice, naj vzpostavijo programe za zasebno sponzorstvo, ki bodo nevladnim organizacijam ali drugim skupinam, kot so verske organizacije, omogočili, da bodo podprle preselitev beguncev; poziva države članice, naj okrepijo združevanje družin, odpravijo pravne in praktične ovire za hitrejše sprejemanje odločitev o ponovni združitvi družine ter upoštevajo črko in duh smernic Komisije o uporabi direktive o pravici do združitve družine; meni, da bi bilo treba vizumski zakonik spremeniti, tako da bi vanj vključili bolj specifične skupne določbe o humanitarnih vizumih; poziva države članice, naj v celoti izkoristijo že obstoječe možnosti za izdajanje humanitarnih vizumov na svojih veleposlaništvih in konzularnih predstavništvih, da bodo lahko ljudje, ki potrebujejo zaščito, s trajektom ali letalom varno prišli v EU in ne bodo ogrožali svojih življenj na plovilih tihotapcev, ki niso primerna za morsko plovbo; poziva države članice, naj zagotovijo, da bo mogoče zaprositi za azil na njihovih veleposlaništvih in konzularnih predstavništvih; poziva Komisijo, naj odpravi vizume za Sirijo, tako da jih sirski begunci ne bodo več potrebovali za vstop na schengensko območje;

12.    je zaskrbljen zaradi predloga Komisije, da bi države pristopnice k EU in morebitne države kandidatke, ki želijo pristopiti k EU, vključno z državami zahodnega Balkana in Turčijo, pri vprašanju azila razglasili za varne države izvora; meni, da bi bile s tem procesne pravice državljanov teh držav v azilnem postopku občutno omejene; opozarja, da pristop, ki temelji na konceptu varnih držav, spodkopava človekove pravice, zlasti ljudi iz ranljivih skupin, kot so manjšine ali lezbijke, geji, biseksualci, transseksualci in interseksualci; želi spomniti, da je bila leta 2014 za državljane iz držav zahodnega Balkana povprečna stopnja ugodno rešenih prošenj skoraj 5-odstotna, v nekaterih državah članicah, kot sta Finska in Italija, pa do 50-odstotna; poudarja, da stanje na področju človekovih pravic in državljanskih svoboščin v državah kandidatkah za pristop pogosto ni prednostnega pomena za Komisijo in da je zavajajoče meniti, da v teh državah niso več kršene človekove pravice;

13.    želi poudariti, da bi morala EU osebam, ki želijo priti v Evropo, ponuditi zakonite poti, po katerih bi prišli v EU in ostali v njej; poudarja, da delavci migranti danes skoraj nimajo drugih možnosti za zakonit vstop v EU, kot da zaprosijo za azil; poziva, naj se za države kandidatke, ki želijo pristopiti k EU, vzpostavi koridor za priseljevanje delavcev, ki bo državljanom teh držav olajšal dostop do evropskega trga dela; opozarja, da je zaradi staranja evropske družbe potrebno odločno ukrepanje na področju migracij; meni, da bi bilo treba sedanji nesistematičen pristop EU in držav članic pri urejanju vprašanja migracij nadomestiti z zakonikom EU o migracijah; poziva države članice, naj ratificirajo in izvajajo Mednarodno konvencijo o varstvu pravic delavcev migrantov in članov njihovih družin;

14.    obsoja incidente, v katerih so bili migranti in begunci v evropskih državah žrtve nečloveškega in ponižujočega ravnanja, vključno s sovražnimi govori in nasilnimi dejanji nekaterih organov kazenskega pregona in ekstremističnih skupin; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo nujne ukrepe proti nasilnim dejanjem in sovražnemu govoru, uperjenim zoper begunce in migrante; poziva tudi vse voditelje EU in držav članic, naj se odločno zavzamejo za evropsko solidarnost in spoštujejo človeško dostojanstvo ter pravice beguncev in migrantov;

15.    obsoja pridržanje migrantov in kriminalizacijo njihovih dejanj, kot je nezakonito prečkanje meja; meni, da se s tem pristopom migrante napačno prikazuje kot storilce kaznivih dejanj in grožnjo javnemu redu; želi opomniti, da države članice ne smejo zanemarjati svojih obveznosti, ki izhajajo iz prava na področju človekovih pravic in azila, pod pretvezo, da so osebe kršile veljavna pravila, razen v primeru zelo hudih kršitev; poziva k odpravi prakse pridržanja; poudarja, da morajo biti razmere in sprejemni objekti popolnoma skladni s standardi na področju temeljnih pravic in pravom EU; poziva države članice, naj ne kaznujejo tistih, ki iz humanitarnih razlogov prostovoljno pomagajo migrantom, tudi ne prevoznikov;

16.    nasprotuje operaciji EUNAVFOR Med zoper tihotapce in trgovce z ljudmi v Sredozemlju; zavrača pobudo visoke predstavnice, da bi začeli izvajati drugo fazo operacije, kar bi utegnilo privesti do tega, da bi se zoper neoborožene migrante in begunce nenamerno uporabila smrtonosna sila; ponavlja, da se je treba vzdržati vsakršnih dejanj, ki niso v skladu z mednarodnim pravom; obžaluje, da nekatere države članice skušajo reševati begunsko krizo s prekomernim vojaškim posredovanjem; meni, da zaradi vojaškega posredovanja zoper tihotapce, uničevanja njihovih plovil, okrepljenega patruljiranja in gradnje zidov in ograj na zunanjih mejah ljudje, ki bežijo pred vojno in preganjanjem, še težje pridejo v Evropo in so še bolj prisiljeni v zatekanje k tihotapcem; poleg tega meni, da to ustvarja napačno predstavo, da so prosilci za azil grožnja za varnost, kar upravičuje uporabo vojaških sredstev; poudarja, da morajo države članice ljudem, ki potrebujejo mednarodno zaščito, zagotoviti dostop do ozemlja EU;

17.    poziva Komisijo in države članice, naj pri preprečevanju nedovoljenih migracij in poostritvi mejnih kontrol nemudoma opustijo sodelovanje s tretjimi državami, kot sta Eritreja in Egipt, saj dejansko zavračajo begunce, prav tako pa naj ustavijo vso finančno pomoč takim režimom, saj OZN in nevladne organizacije poročajo o kršenju človekovih pravic; zavrača predloge držav članic, da bi v tretjih državah postavili azilne centre ter v evropske operacije iskanja in reševanja vključili severnoafriške države in Turčijo, da bi prestregli begunce in jih vrnili na afriško ali turško ozemlje; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj Parlamentu predloži oceno o tem, v kolikšni meri so ti predlogi skladni z mednarodnim pravom na področju azila, ter o praktičnih in zakonskih ovirah za njihovo izvajanje; poziva, naj se kartumski proces nadomesti s procesom, v katerem bodo v celoti spoštovane človekove pravice in ki bo osredotočen na izboljšanje življenjskih razmer, s čimer bodo odpravljeni tudi glavni razlogi za migracijo; poziva Komisijo in Svet, naj se osredotočita na novembrsko vrhunsko srečanje v Valletti o temeljnih vzrokih za migracije, kot so revščina, neenakost, nepravičnost, podnebne spremembe, korupcija, slabo upravljanje in oboroženi konflikti; zavrača načrte, po katerih bi razvojno pomoč povezovali z večjim nadzorom na mejah ali izvajanjem sporazumov o ponovnem sprejemu v tretjih državah; poziva EU, njene države članice in mednarodno skupnost, naj pregledajo, koliko so same prispevale k revščini in konfliktom s svojo kmetijsko, trgovinsko, zunanjo, mirovno in drugo politiko; poziva jih tudi, naj okrepijo svojo vlogo pri reševanju konfliktov, predvsem naj pomagajo pri iskanju trajnih političnih rešitev v državah, izpostavljenih konfliktom, kot so Irak, Sirija in Libija, in naj okrepijo politični dialog, tudi z regionalnimi organizacijami, ter vanj vključijo vse vidike človekovih pravic, da bi podprle vključujoče in demokratične institucije, zagotovile odpornost lokalnih skupnosti ter spodbudile socialni in demokratični razvoj v državah izvora in med njihovimi ljudstvi;

18.    poziva države članice in Komisijo, naj povečajo financiranje in sredstva za odzivanje na humanitarno krizo znotraj in zunaj Evropske unije; poudarja, da bi moral biti humanitarni odziv na begunsko krizo del dolgoročnejšega načrta, ki bo vključeval humanitarno podporo državam, ki mejijo na države izvora beguncev, in ukrepe za okrepitev zmogljivosti za hitro okrevanje in zaščito ter vloge agencij Združenih narodov ter za izboljšanje stanja na področju človekovih pravic in gospodarskih razmer v državah izvora in tranzita;

19.    poziva vse sodelujoče države članice k hitremu in celovitemu prenosu ter učinkovitemu izvajanju skupnega evropskega azilnega sistema, s čimer bi zagotovile skupne evropske standarde v skladu z veljavno zakonodajo; poziva Komisijo, naj zagotovi ustrezno spremljanje postopkov prenosa in izvajanja;

20.    želi spomniti, da Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, pristojen za ta vprašanja, pravkar pripravlja poročilo, ki bo vsebovalo srednje- in dolgoročne politične usmeritve Parlamenta o migracijah;

21.    naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1)

Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0414.

(2)

Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0105.

(3)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0176.

Pravno obvestilo