Postopek : 2015/2685(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0839/2015

Predložena besedila :

B8-0839/2015

Razprave :

Glasovanja :

PV 10/09/2015 - 8.5
CRE 10/09/2015 - 8.5
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2015)0318

PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 152kWORD 105k
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0836/2015
7.9.2015
PE565.807v01-00
 
B8-0839/2015

ob zaključku razprave o izjavi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko

v skladu s členom 123(2) Poslovnika


o vlogi EU v bližnjevzhodnem mirovnem procesu (2015/2685(RSP))


Tamás Meszerics, Margrete Auken, Bodil Valero, Molly Scott Cato, Alyn Smith, Igor Šoltes, Bart Staes, Pascal Durand, Karima Delli, Klaus Buchner, Judith Sargentini, Ernest Maragall, Jordi Sebastià v imenu skupine Verts/ALE
Fabio Massimo Castaldo, Ignazio Corrao, Eleonora Evi, Laura Ferrara, Laura Agea, Tiziana Beghin, Daniela Aiuto, Piernicola Pedicini, Dario Tamburrano, Rosa D’Amato v svojem imenu

Resolucija Evropskega parlamenta o vlogi EU v bližnjevzhodnem mirovnem procesu (2015/2685(RSP))  
B8‑0839/2015

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o konfliktu med Izraelom in Palestino,

–       ob upoštevanju sklepov Sveta EU za zunanje zadeve z dne 20. julija 2015 o Bližnjem vzhodu,

–       ob upoštevanju smernic EU o mednarodnem humanitarnem pravu,

–       ob upoštevanju izjav podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federice Mogherini o razmerah v Izraelu in Palestini,

–       ob upoštevanju odločitve švedske vlade, da prizna palestinsko državo, z dne 30. oktobra 2014,

–       ob upoštevanju dejstva, da je Vatikan junija 2015 priznal Palestino,

–       ob upoštevanju pisma, ki ga je podpredsednici/visoki predstavnici dne 13. aprila 2015 poslalo 16 zunanjih ministrov EU in v katerem so pozvali, naj se po vsej EU uvedejo smernice za pravilno označevanje proizvodov iz naselbin,

–       ob upoštevanju resolucij Varnostnega sveta OZN o konfliktu med Izraelom in Palestino,

–       ob upoštevanju konvencij OZN o človekovih pravicah, ki sta jih podpisala Izrael in Palestina,

–       ob upoštevanju glasovanja v Generalni skupščini OZN z dne 29. november 2012, s katerim je bila Palestina priznana kot država nečlanica opazovalka,

–       ob upoštevanju resolucije Sveta OZN za človekove pravice o zagotavljanju odgovornosti in pravice za vse kršitve mednarodnega prava na zasedenem palestinskem ozemlju, vključno z Vzhodnim Jeruzalemom, ki je bila sprejeta 3. julija 2015 ob soglasni podpori EU,

–       ob upoštevanju arabske mirovne pobude, ki jo je marca 2002 sprejel svet Lige arabskih držav,

–       ob upoštevanju študije Evropskega parlamenta z naslovom Zasedba/priključitev ozemlja: spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava in človekovih pravic ter dosledna politika EU, objavljene dne 25. junija 2015,

–       ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.     ker so bila pogajanja pod vodstvom ZDA za celovito rešitev spora med Izraelom in Palestino prekinjena aprila 2014, ni pa kratko- ali srednjeročnih možnosti za konstruktivno nadaljevanje teh pogajanj v sedanjem okviru tako imenovanega bližnjevzhodnega mirovnega procesa;

B.     ker so prvi zakonodajni ukrepi izraelske koalicijske vlade, ki je na oblasti od maja 2015, potrdili njeno nacionalistično, naselbinam naklonjeno in skrajno desničarsko usmeritev, kar potrjujejo sprejetje zakona o prisilnem hranjenju, zaostritve sankcij proti osebam, ki so metale kamenje, ter predlog za razširitev uporabe smrtne kazni; ker so v pripravi osnutki zakonov, katerih namen je omejiti pristojnost vrhovnega sodišča ter omejiti javni prostor akterjev civilne družbe; ker je izraelska vlada napovedala gradnjo več sto novih naselbin v Vzhodnem Jeruzalemu in na Zahodnem bregu ter nadaljuje z gradnjo razmejitvenega zidu, čeprav je Meddržavno sodišče leta 2004 razsodilo, da je ta zid nezakonit;

C.     ker se palestinsko prebivalstvo na Zahodnem bregu, zlasti na območju C in v Vzhodnem Jeruzalemu, sooča z očitnimi kršitvami pravic, vključno z nasiljem naseljencev, preusmeritvijo vode, obsežnimi omejitvami svobodnega gibanja, uničenjem domov in prisilnimi izselitvami; ker je trenutno v izraelskih zaporih zaprtih 5700 Palestincev – med njimi 160 otrok, 26 žensk in 400 upravnih pripornikov; ker prisilna preselitev prebivalcev zasedenega ozemlja pomeni hudo kršitev mednarodnega humanitarnega prava; ker se politika načrtovanja uporablja kot sredstvo za izgon Palestincev in razširitev naselbin; ker se tudi vojaške vaje uporabljajo kot sredstvo za prisilno preselitev stotin Palestincev, zlasti v dolini reke Jordan; ker so po podatkih OZN izraelski naseljenci od začetka leta 2015 izvedli vsaj 120 napadov na Palestince v Vzhodnem Jeruzalemu in na Zahodnem bregu; ker so po podatkih izraelske nevladne organizacije B’Tselem izraelske varnostne sile v prvi polovici leta 2015 na zasedenem palestinskem ozemlju ubile vsaj 13 Palestincev, Palestinci pa so ubili 3 izraelske civiliste;

D.     ker je bilo po podatkih urada OCHA avgusta leta 2015 na območju C in v Vzhodnem Jeruzalemu porušenih 142 stavb v lasti Palestincev, vključno s 16 stavbami, ki so bile zgrajene s pomočjo donacij; ker je zaradi tega rušenja razseljena postala 201 oseba, od tega 121 otrok, rušenje pa je sicer vplivalo na 426 oseb, tudi na 233 otrok; ker je to bilo največje zabeleženo rušenje na teh območjih od januarja 2013;

E.     ker eno leto po izraelski vojaški operaciji Zaščitni rob, ki je bila usmerjena proti Gazi in zaradi katere je umrlo več kot 2100 Palestincev in 66 Izraelcev (vključno s 1462 oziroma 5 civilisti), strani niso spoštovale svoje dolžnosti opraviti pristno preiskavo domnevnih kršitev in sodni pregon odgovornih; ker je komisija OZN za preiskavo te operacije junija 2015 zaključila, da sta tako Izrael kot Hamas zagrešila vojne zločine in da je bilo opustošenje na tem ozemlju brez primere; ker Izrael ni želel sodelovati s to preiskovalno komisijo in ji je onemogočil dostop do Gaze;

F.     ker se sporazum o premirju, dosežen 26. avgusta 2014, ne izvaja, zlasti kar zadeva odpravo blokade; ker doslej zaradi obsežnih omejitev vnosa gradbenega materiala ni bil obnovljen nobeden od 19.000 uničenih domov; ker je 100.000 ljudi še vedno razseljenih; ker 95 % vode ni pitne; ker ima nadaljnja zapora Gaze uničujoče posledice za 1,8 milijona ljudi, ki tam živijo; ker po navedbah Mednarodnega odbora Rdečega križa zapora Gaze pomeni „kolektivno kazen, ki jasno krši obveznosti Izraela v okviru mednarodnega humanitarnega prava“; ker je UNCTAD v svojem poročilu z dne 1. septembra 2015 navedel, da se je zaradi blokade močno upočasnil razvoj Gaze in da bi lahko Gaza do leta 2020 postala neprimerna za bivanje;

G.     ker so bile od premirja avgusta 2015 iz Gaze večkrat izstreljene rakete; ker so odgovornost za te napade prevzele salafistične organizacije ali druga gibanja, ki z vladajočim Hamasom tekmujejo za prevlado; ker zaradi teh napadov ni bilo izraelskih žrtev;

H.     ker je bila aprila 2014 vzpostavljena palestinska vlada narodne enotnosti, ki sta jo podprla Hamas in Fatah, in ker ta vlada sprejema načela četverice o nenasilju, spoštovanju preteklih sporazumov in priznanju Izraela, podprle pa so jo tudi ZDA in EU; ker pa prizadevanja za palestinsko spravo niso dosegla oprijemljivega napredka; ker vlada ne more izvajati svoje pristojnosti v Gazi; ker palestinskemu vodstvu še vedno škodijo notranji boji za prevlado, pri čemer je nedavno predsednik Palestinske oblasti Mahmud Abas izstopil iz izvršnega odbora Palestinske osvobodilne organizacije in pozval k nujnemu srečanju Palestinskega nacionalnega sveta; ker se Palestinska oblast sooča z vedno številčnejšimi obtožbami pokroviteljstva, avtoritarizma, aretacij kritikov, korupcije in zlorabe javnih sredstev;

I.      ker je predsednik Mahmud Abas izrazil namero, da bo s pomočjo OZN določil časovni načrt za odpravo izraelske okupacije palestinskega ozemlja v roku treh let; ker je Arabska liga ta načrt podprla ter pozvala k organizaciji mednarodne konference, na kateri bi poskusili poiskati končno rešitev na podlagi arabske mirovne pobude; ker v Varnostnem svetu OZN potekajo vzporedna prizadevanja pod vodstvom Francije;

J.      ker je skupnost donatorjev od podpisa Deklaracije o načelih iz Osla iz leta 1993 vložila več kot 23 milijard EUR v pomoč za mir in razvoj na zasedenem palestinskem ozemlju; ker so se v istem obdobju postopoma povečevale stopnje neenakosti, brezposelnosti in revščine med Palestinci;

K.     ker je ocena o sodelovanju EU z zasedenim palestinskim ozemljem in podpori Palestincem, ki je bila po naročilu Komisije opravljena maja 2014, pokazala, da obstoječe paradigme sodelovanja ni mogoče širiti, dokler vzporedno ne bo obstajala tudi politična strategija EU za obravnavo ovir, ki jih predstavljajo izraelska zasedba in politike naseljevanja ter politična razdelitev Zahodnega brega in Gaze;

L.     ker imajo po mednarodnem pravu vse tretje strani, tudi države članice EU, obveznost, da ne priznajo ali podpirajo naselbin ali jim pomagajo ter da se jim morajo dejansko zoperstaviti;

M.    ker se je prejšnja podpredsednica/visoka predstavnica zavezala, da bodo do julija 2013 po vsej EU izdane smernice za pravilno označevanje uvoženih proizvodov, ki izvirajo iz ozemelj, ki presegajo meje Izraela iz obdobja pred letom 1967; ker je v pismu iz aprila 2015 jasna večina držav članic izrazila ogorčenje, ker je podpredsednica/visoka predstavnica vedno znova odlašala z izdajo teh smernic, in jo je pozvala, naj ukrepa; ker so tri države članice EU – Združeno kraljestvo, Danska in Belgija – izdale svoje prostovoljne nacionalne smernice;

1.      poziva EU, naj se znebi utvar o bližnjevzhodnem mirovnem procesu, ki je dejansko že mrtev in ki se je v sedanji obliki izkazal za drago napako; poziva k novemu pristopu EU, ki bi resnično služil interesu miru in varnosti tako palestinskega kot izraelskega ljudstva;

2.      poziva EU, naj se preneha skrivati za vodstvom ZDA, ki je pokazalo premalo odločnosti glede omogočanja verodostojnega pogajalskega procesa, ki bi temeljil na enakosti strani in spoštovanju mednarodnega prava;

3.      poziva EU, naj kot vpliven akter izpolni svoje obveznosti ter poda odločno in celovito mirovno pobudo za regijo, pri kateri naj izhaja zlasti iz arabske mirovne pobude; glede tega je seznanjen z načrti o ustanovitvi mednarodne podporne skupine, kot so napovedali v Svetu EU za zunanje zadeve 20. julija 2015; poudarja, da bi morala pobuda, ki bi imela njegovo podporo, temeljiti na parametrih, povzetih v sklepih Sveta iz julija 2014 in na nedvoumni zavezi obeh strani, da bosta spoštovali mednarodno pravo in začeli pogovore brez predpogojev in v dobri veri;

4.      ponovno poudarja, da so nenasilna sredstva edini način za doseganje miru med Izraelci in Palestinci z vzajemno dogovorjenim sporazumom o končnem statusu, s katerim bi bile poravnane vse medsebojne zahteve; obsoja vsa nasilna dejanja napadov na civiliste in ogrožanja civilistov na obeh straneh; ponovno izraža svojo odločno zavezanost varnosti izraelske države; še naprej podpira politiko nenasilnega odpora, za katero sta se odločila palestinska civilna družba in palestinski predsednik Mahmud Abas;

5.      odločno obsoja stalno širjenje izraelskih naselbin, ki je v nasprotju z mednarodnim humanitarnim pravom, podžiga zamero Palestincev ter spodkopava obete za rešitev z dvema državama in njeno izvedljivost; poziva izraelske oblasti, naj nemudoma prenehajo z izvajanjem svoje politike naseljevanja in vrnejo zadeve v prejšnje stanje;

6.      izraža resno zaskrbljenost zaradi izraelskega izkoriščanja palestinskih naravnih virov in razširjenosti prisilnega razseljevanja, zlasti v zoni C, kar je huda kršitev mednarodnega prava; obžaluje zlasti nedavne odločitve izraelskih sodišč, ki odobravajo rušenje in prisilno razseljevanje beduinskih skupnosti na Zahodnem bregu zaradi izgradnje judovskih naselbin; poziva izraelske oblasti, naj v celoti spoštujejo pravice beduinov in nemudoma prekličejo rušenje ter sklepe o izselitvi za vasi v skupnostih Susja in Abu Nvar;

7.      izraža globoko zgroženost zaradi vse močnejšega trenda nekontroliranega nasilja naseljencev, med drugim nedavnega umora 18-mesečnega palestinskega otroka med požigalnim napadom na palestinsko vas Duma 28. julija 2015; pozdravlja, da je izraelsko vodstvo vsesplošno obsodilo ta zločin, čeprav večinoma ni priznalo endemične narave nasilja naseljencev, ki ga omogoča desetletja trajajoče obdobje nekaznovanja in hujskanja;

8.      meni, da je sestava izraelske koalicijske vlade kot tudi njen program, ki vključuje še intenzivnejše širjenje naselij, trajno nekaznovanje za kršitve na zasedenem ozemlju in prisilno razseljevanje Palestincev, ena od večjih ovir za rešitev z dvema državama, zato poudarja, da mora EU sprejeti nujne ukrepe za zaščito uresničljivosti te rešitve; poziva EU, naj bo kritična do pomanjkanja volje in pobude v zdajšnji izraelski vladi glede pogajanj za končanje konflikta;

9.      poziva institucije EU in države članice, naj izvršujejo svoje pravne obveze glede nepriznavanja in na ravni EU izvajajo učinkovito in celostno politiko razlikovanja med Izraelom in njegovimi naselbinami, ki naj temelji na strogem spoštovanju mednarodnega prava in načel EU;

10.    je prepričan, da je taka politika razlikovanja nujna zaradi ustvarjanja pozitivne dinamike, ki bi vodila v prava mirovna pogajanja; meni, da bi tak pristop prispeval k spremembi strukture spodbud, na katerih sloni izraelska politika naseljevanja, in zasejal dvom v izračune stroškov in koristi izraelske javnosti in politične elite v zvezi z okupacijo;

11.    spodbuja EU, naj v okviru te politike razlikovanja sprejme naslednje ukrepe:

a.   poostri svojo javno diplomacijo kot odziv na dejavnosti naseljevanja in jasno sporoči izraelski javnosti, da ta politika izvira iz intenzivnih, širokih in globokih vezi med EU in Izraelom in da temelji na pravni nujnosti;

b.   dosledno ne izvaja sporazumov med EU in Izraelom na zasedenem palestinskem ozemlju;

c.   izda smernice EU glede označevanja izdelkov iz izraelskih naselbin, ki naj zajemajo celotno dobavno verigo;

d.   vzpostavi bolj stabilen mehanizem EU za spremljanje in skladnost v zvezi s prosto trgovino, s čimer bi preprečila, da bi bilo izraelsko blago z vsebnostjo nepredelanih materialov s poreklom iz naselbin predmet preferencialne tarifne obravnave v okviru prostotrgovinskega sporazuma EU-Izrael;

e.   izhaja iz primera hitre in učinkovite prepovedi uvoza izdelkov iz Krima in izključi izdelke iz izraelskih naselbin iz notranjega trga EU;

f.    vzpostavi evidenco evropskih družb, katerih dejavnosti so povezane z naselbinami;

g.   izda nasvet na ravni EU za vse državljane in družbe EU z namenom, da bi jih odvrnila od kakršnega koli gospodarskega sodelovanja s podjetji, katerih delovanje prispeva k ohranjanju ali ohranja nezakonite naselbine in druge kršitve mednarodnega prava na zasedenem palestinskem ozemlju, ter spodbuja prenehanje obstoječih gospodarskih odnosov v duhu vodilnih načel Združenih narodov o podjetništvu in človekovih pravicah;

h.   sprejme konkretne ukrepe glede naseljencev, vključno z uvedbo režima brez stikov in prepovedjo izdaje vizumov za udeležene v nasilnih dejanjih;

i.    oblikuje smernice za finančno sodelovanje med evropskimi in izraelskimi podjetji, s katerimi zagotovi, da investicijski skladi ali banke EU ne bodo podpirali družb ali skladov, ki delujejo v naselbinah;

j.    odkloni sprejemljivost pravnih dokumentov, izdanih v izraelskih naselbinah, npr. dokumentov o lastništvu ali šolskih diplom;

k.   naroči Komisiji in Evropski službi za zunanje delovanje, naj izvedeta sistematično oceno vzajemnega delovanja EU in držav članic ter Izraela, ter tako zagotovita dosledno izvajanje politike razlikovanja;

l.    ponovno preuči odnose med EU in Izraelom v skladu s členom 2 pridružitvenega sporazuma;

12.    poziva vse države članice, naj brezpogojno priznajo palestinsko državo v skladu z mejami iz leta 1967; je trdno prepričan, da bi priznanje palestinske države na ravni EU popravilo obete za mir in spodbudilo prizadevanja, tudi izraelske civilne družbe, za zagotovitev rešitve z dvema državama;

13.    izraža vznemirjenost zaradi naraščajočega uničevanja, zaseganja in plenjenja humanitarne pomoči in opreme v coni C in poziva Komisijo, naj parlamentu poroča o prizadevanjih glede zahtevkov za odškodnino in zagotovila o neponovitvi, naslovljenih na izraelske oblasti, ter glede nadaljnjih naložb in zagotavljanja humanitarne in razvojne pomoči v coni C; glede tega je seznanjen s pobudo EU za začetek strukturiranega dialoga z Izraelom o razmerah na Zahodnem bregu, vendar obžaluje, ker ta ne vključuje vprašanja o naselbinah; ponavlja, da so odškodninski zahtevki za uničeno infrastrukturo, zgrajeno s sredstvi EU, legitimni, in da njihove uspešnosti ne bi smeli pogojevati z izidom strukturiranega dialoga;

14.    poziva Komisijo, naj razkrije seznam projektov, uresničenih s sredstvi EU, ki so jih izraelske vojaške enote uničile med konfliktom v Gazi leta 2014, ter poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj Parlament obvesti o demaršah, naslovljenih na izraelske oblasti z namenom pridobitve finančne odškodnine; zahteva zlasti podrobnosti glede čistilne naprave na severu Gaze, ki so jo sofinancirali proračun EU, Belgija in Švedska in ki je bila med konfliktom močno poškodovana;

15.    poziva Komisijo, naj radikalno spremeni paradigmo pomoči Palestincem ter zagotovi, da bo v politiki EU v celoti vključena politična razsežnost okupacije ter da bo dejansko podpirala palestinsko samoodločbo, v nasprotju s subvencioniranjem izraelske okupacije in povečevanjem palestinske odvisnosti od donatorjev; glede tega poudarja ključni pomen podpore pravici Palestincev do dostopanja do lastnih naravnih virov, zlasti vode; spodbuja EU, naj še poveča podporo palestinski civilni družbi, tudi na področju vladne odgovornosti in boja proti korupciji;

16.    poziva vse strani, naj dejansko izvajajo pogoje, dogovorjene v sporazumu o prekinitvi ognja iz avgusta 2014; izraelske oblasti zlasti poziva, naj nemudoma brezpogojno in v celoti odpravijo nezakonito blokado območja Gaze; poziva EU, naj sprejme konkretne ukrepe in izvaja pritisk na Izrael, naj konča blokado, zlasti z določitvijo časovnega načrta; obžaluje trajajoče omejitve, ki jih Izrael določa za vnos gradbenega materiala v Gazo; poziva izraelsko vlado, naj preneha s samovoljnim in nepreglednim procesom uvrščanja materiala med „dvojno uporabo“ ter naj sezname o dvojni uporabi uskladi z mednarodnimi standardi, zlasti pa naj iz njih umakne les, agregate, jeklene drogove in cement;

17.    obsoja nedavne raketne napade militantnih skupin iz Gaze, saj taka dejanja povečujejo nevarnost nove spirale nasilja; poziva vse strani, naj se zavežejo nenasilju;

18.    pozdravlja soglasje držav članic EU pri izglasovanju resolucije Sveta Združenih narodov za človekove pravice o zagotavljanju odgovornosti in pravice za vse kršitve mednarodnega prava na zasedenem palestinskem ozemlju, vključno z Vzhodnim Jeruzalemom, z dne 3. julija, in poziva EU, naj zagotovi polno izvajanje priporočil iz poročila neodvisne preiskovalne komisije Združenih narodovN, tudi tistih glede aktivne podpore delovanju Mednarodnega kazenskega sodišča v zvezi z zasedenim palestinskim ozemljem;

19.    ponovno pozdravlja, da je Palestina ratificirala Rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča; obžaluje, ker podpredsednica/visoka predstavnica ni priznala tega pomembnega koraka v smeri odgovornosti za kršitve, ki bi jih v prihodnosti izvajali obe strani; meni, da takšno ravnanje močno spodkopava verodostojnost politike EU na področju človekovih pravic ter njeno zavzemanje za odgovornost in spodbujanje mednarodnih pravosodnih organov;

20.    izraža zaskrbljenost zaradi poročil o vse slabših razmerah za nevladne organizacije, ki delujejo na področju človekovih pravic v Izraelu, ter zaradi vse pogostejših poskusov sedanje vlade, da zatre drugačna mnenja in neodvisno umetnost, tudi s sprejetjem osnutkov zakonov, ki bi ostro omejili delo nevladnih organizacij; poziva diplomatske misije EU, naj začnejo pogovore z izraelskimi oblastmi o tem nujnem vprašanju in še naprej podpirajo človekove pravice v državi;

21.    je seznanjen s prizadevanji palestinskih Izraelcev, ki so se združili v skupni listi, da bi zagotovili trden izid na zadnjih parlamentarnih volitvah; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in Evropsko komisijo, naj znatno povečata podporo manjšinam v Izraelu in sodelovanje z njimi, podprejo pa naj tudi njihova prizadevanja za boljšo politično, gospodarsko in socialno zastopanost;

22.    obžaluje trajajočo palestinsko neenotnost in poziva vse palestinske sile, naj si začnejo ponovno prizadevati za spravo, zlasti z izvedbo predsedniških in parlamentarnih volitev, za katere je bil že skrajni čas; obsoja poskuse spodkopavanja tega procesa, ki bi lahko bil zgodovinski, in poziva izraelske oblasti, naj izpustijo vseh 12 članov palestinskega zakonodajnega sveta, ki so v priporu, pa tudi vse ostale palestinske politične zapornike in osebe, ki so pridržane brez uradne obtožnice; poziva EU naj sprejme konkretne ukrepe za spodbujanje sprave in za podporo palestinski vladi narodne enotnosti;

23.    namerava pripraviti poročilo o trgovini z orožjem in drugo varnostno opremo med državami članicami in Izraelom/Palestino ter o skladnosti takšne trgovine s skupnim stališčem EU; poziva k celovitemu embargu Združenih narodov na orožje za vse strani v regiji, da se preprečijo nadaljnje kršitve mednarodnega humanitarnega prava in človekovih pravic; vztraja, da se z nobenim skladom iz okvirnega raziskovalnega programa EU ne sme podpreti izraelskih družb, ki nameravajo izdelovati drone;

24.    meni, da je bilo imenovanje Tonyja Blaira za odposlanca bližnjevzhodne četverice nesrečna odločitev in izraža olajšanje, ker je bil mandat razveljavljen; je na splošno prepričan, da bi EU pridobila, če bi imenovala odposlance z dokazljivim poznavanjem regije, politično avtoriteto in neomadeževano etično držo;

25.    opozarja na svojo odločitev, da začne pobudo Parlamentarci za mir, katere namen je združiti evropske, izraelske in palestinske parlamentarce, da bi dosegli napredek pri agendi za mir in dopolnili diplomatska prizadevanja EU;

26.    izraža ogorčenje, ker izraelske oblasti nenehno in neupravičeno ovirajo obiske uradnih organov Evropskega parlamenta v Gazi; svari pred uvedbo ukrepov, če do 1. novembra 2015 ne bo napredka;

27.    namerava v Palestino/Gazo in v Izrael poslati ad hoc delegacijo, ki bo ocenila razmere na terenu glede uničenja projektov, financiranih z denarjem EU v coni C in Gazi, ter možnosti za trajno rešitev konflikta;

28.    naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju Združenih narodov, četverici, izraelski vladi, knesetu, predsedniku Palestinske oblasti, palestinskemu zakonodajnemu svetu in organom evro-sredozemske parlamentarne skupščine.

Pravno obvestilo