PREDLOG RESOLUCIJE o migraciji in položaju beguncev
7.9.2015 - (2015/2833(RSP))
v skladu s členom 123(2) Poslovnika
Richard Howitt, Birgit Sippel, Claude Moraes, Sylvie Guillaume, Vincent Peillon, Josef Weidenholzer, Juan Fernando López Aguilar, Miriam Dalli, Patrizia Toia, Silvia Costa, Marlene Mizzi, Luigi Morgano, Kashetu Kyenge, Christine Revault D’Allonnes Bonnefoy, Tonino Picula, Miltiadis Kirkos (Miltiadis Kyrkos), Elly Schlein, Flavio Zanonato, Daniele Viotti, Evelyne Gebhardt, José Blanco López, Eric Andrieu, Tanja Fajon, Marju Lauristin, Mercedes Bresso, Enrico Gasbarra, Udo Bullmann, Ana Gomes, Inmaculada Rodríguez-Piñero Fernández, Afzal Khan, Simona Bonafè, Nikos Andrulakis (Nikos Androulakis), Brando Benifei, Maria Arena, Pedro Silva Pereira, Pervenche Berès, Derek Vaughan, Andi Cristea, Maria Noichl, Liliana Rodrigues, Jonás Fernández, Hugues Bayet, Péter Niedermüller, Roberto Gualtieri, Sergio Gutiérrez Prieto, Demetris Papadakis, Pier Antonio Panzeri, István Ujhelyi, Michela Giuffrida, Tibor Szanyi, Isabelle Thomas, Elena Valenciano, Iris Hoffmann, Momčil Nekov ( Momchil Nekov), Kati Piri, Doru-Claudian Frunzulică, Claudia Tapardel, Theresa Griffin, Viorica Dăncilă, Elena Gentile, Matthias Groote, Goffredo Maria Bettini, Isabella De Monte, Gabriele Preuß, Susanne Melior, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Massimo Paolucci, Andrea Cozzolino, Renata Briano, Jutta Steinruck, Nicola Danti, Ricardo Serrão Santos, Caterina Chinnici, Jo Leinen, Lucy Anderson, Miapetra Kumpula-Natri, Arne Lietz, Damiano Zoffoli, Victor Negrescu, Nicola Caputo, Liisa Jaakonsaari, Knut Fleckenstein, Marita Ulvskog, Olle Ludvigsson, Anna Hedh, Jytte Guteland, Ilijana Jotova (Iliana Iotova), Javi López, Martina Werner, Neena Gill, Carlos Zorrinhov imenu skupine S&D
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0832/2015
Evropski parlament,
– ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,
– ob upoštevanju Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin,
– ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,
– ob upoštevanju Ženevske konvencije iz leta 1951 in njenih dodatnih protokolov,
– ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah iz leta 1950,
– ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 12. decembra 2014 o migracijah v razvojnem sodelovanju EU in z dne 26. maja 2015 o novem svetovnem partnerstvu za izkoreninjenje revščine in trajnostni razvoj po letu 2015,
– ob upoštevanju pobude EU-Afriški rog v zvezi z migracijskimi potmi, t. i. „procesa iz Kartuma“, ki so ga Afriška unija ter države članice in institucije EU sprejele 28. novembra 2014,
– ob upoštevanju evropske agende o migracijah, ki jo je Komisija objavila 13. maja 2015,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. aprila 2015 o nedavnih tragičnih dogodkih v Sredozemlju in politiki EU na področju migracij in azila[1],
– ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 23. aprila 2015,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. decembra 2014[2] o razmerah v Sredozemlju in potrebi po celostnem pristopu EU k migraciji,
– ob upoštevanju govora predsednika Evropskega parlamenta, ki ga je imel med svojim obiskom otoka Lampedusa 2. in 3. oktobra 2014 ob obletnici tragedije 3. oktobra 2013,
– ob upoštevanju poročil Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve o obiskih delegacije odbora na otoku Lampedusa novembra 2011, v Jordaniji februarja 2013 za oceno položaja beguncev iz Sirije in v Bolgariji januarja 2014 za oceno položaja prosilcev za azil in beguncev, zlasti iz Sirije,
– ob upoštevanju razprav na plenarnem zasedanju 9. oktobra 2013 o migracijskih politikah EU v Sredozemlju, s posebnim poudarkom na tragičnih dogodkih pri otoku Lampedusa,
– ob upoštevanju razprav, ki so v Odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve potekale od začetka tega parlamentarnega mandata, zlasti razprave z dne 22. julija 2014 o izvajanju sporočila o delu projektne skupine za Sredozemlje, z dne 4. septembra 2014 o dejavnostih agencije Frontex v Sredozemlju in o projektni skupini za Sredozemlje ter z dne 24. septembra 2014 o petem letnem poročilu o priseljevanju in azilu (2013) (COM(2014)0288) in o letnem poročilu Evropskega azilnega podpornega urada o razmerah na področju azila v Evropski uniji (2013),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 4. decembra 2013 o delu projektne skupine za Sredozemlje (COM(2013)0869),
– ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 20. decembra 2013,
– ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 22. maja 2014 o izvajanju sporočila o delu projektne skupine za Sredozemlje (SWD(2014)0173),
– ob upoštevanju sklepov, sprejetih na zasedanju Evropskega sveta 26. in 27. junija 2014, v katerih je Evropski svet opredelil strateške smernice za zakonodajno in operativno načrtovanje za prihodnja leta na območju svobode, varnosti in pravice,
– ob upoštevanju političnih smernic za prihodnjo Komisijo, ki jih je predsednik Komisije Jean-Claude Juncker predstavil na plenarnem zasedanju Parlamenta dne 15. julija 2014,
– ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 11. septembra 2014 o evropskih politikah priseljevanja,
– ob upoštevanju zavez, ki jih je na svoji predstavitvi pred Odborom za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve 30. septembra 2014 izrekel komisar za migracije, notranje zadeve in državljanstvo Dimitris Avramopulos,
– ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 10. oktobra 2014 o ukrepanju za boljše obvladovanje migracijskih tokov,
– ob upoštevanju poročila parlamentarne skupščine Sveta Evrope iz aprila 2012 z naslovom „Izguba življenj v Sredozemskem morju: kdo je odgovoren?“,
– ob upoštevanju letnih poročil posebnega poročevalca OZN o človekovih pravicah migrantov, zlasti poročila, objavljenega aprila 2013, o upravljanju zunanjih meja EU in njegovem vplivu na človekove pravice migrantov, ter poročila, objavljenega aprila 2014, o delavskem izkoriščanju migrantov,
– ob upoštevanju letnega poročila EASO o azilnih razmerah v Evropski uniji (2014) ,
– ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,
A. ker se je čez poletje ponovno izkazalo, da migracije niso začasno vprašanje – neznanski porast v številu beguncev dokazuje, da se bo trend nadaljeval kot posledica kar naprej naraščajoče nestabilnosti na evropskih mejah zaradi konfliktov na Bližnjem vzhodu in v podsaharski Afriki, ki jih spremljajo hude kršitve človekovih pravic, hudo stopnjevanje nasilja in terorizma ter uničujoče posledice podnebnih sprememb, kar vse skupaj ponovno kaže, da moramo narediti, kar je le mogoče, za reševanje življenj vseh, ki bežijo iz svojih držav in so v nevarnosti, države članice pa morajo spoštovati svoje mednarodne obveznosti, vključno z reševanjem na morju;
B. ker so bile februarja 2015 najpogostejše države izvora prosilcev za azil Sirija, Afganistan, Eritreja in Irak ter sta do azila ali subsidiarne zaščite upravičeni več kot dve tretjini teh oseb;
C. ker želi spomniti na zadnje zasedanje Evropskega sveta 25. in 26. junija 2015 in na sejo Sveta za pravosodje in notranje zadeve, ki je zasedanju Evropskega sveta sledila 20. julija 2015 v Bruslju, kjer voditeljem EU ni uspelo doseči dogovora o mehanizmu za dodelitev, premestitev in razporeditev beguncev, saj so se raje odločili za prostovoljni mehanizem;
D. ker je predsednik Evropskega sveta Donald Tusk 3. septembra 2015 pozval k razporeditvi najmanj 100.000 beguncev;
E. ker je namesto trenutnega odločanja ad-hoc potreben dolgoročen pristop k ukrepanju v teh primerih;
F. ker različna stališča, ki jih zavzemajo države članice EU, še naprej kažejo, da ima Unija 28 razdrobljenih migracijskih politik, vključno z nekaj vprašljivimi stališči, s katerimi se bo treba soočiti čim prej;
G. ker trenutno stanje v nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji, Republiki Srbiji in na Madžarskem kaže na hudo pomanjkanje solidarnosti do prosilcev za azil, nezadostno koordinacijo in neusklajeno ukrepanje; ker to stanje vodi v kaos in redne kršitve človekovih pravic;
H. ker voditelji nekaterih držav članic in skrajno desne stranke trenutno stanje izrabljajo za to, da podžigajo naperjenost proti migracijam, krivdo za krizo pa valijo na Unijo, zaradi česar se vse bolj množijo nasilna dejanja proti migrantom;
I. ker zaradi neenotnih azilnih postopkov in standardov v državah članicah prihaja do različnih stopenj zaščite, v nekaterih primerih pa tudi do neustreznih jamstev za prosilce za azil;
1. izraža globoko obžalovanje in žalost nad trenutno humanitarno krizo;
2. izraža solidarnost z zelo številnimi begunci in migranti, ki so žrtve konfliktov brez konca, hudih kršitev človekovih pravic, oprijemljivo neuspešnega upravljanja in težke represije;
3. poziva vse države članice, vse evropske institucije in agencije, naj v odziv na krizo v Sredozemlju in na mejah EU takoj ukrepajo – ukrepi naj bodo osnovani na solidarnosti in pravični delitvi odgovornosti, kot je to opredeljeno v členu 80 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), in na celostnem pristopu, ki bo upošteval vse vidike: varno in legalno migracijo, polno spoštovanje temeljnih pravic in temeljenjih vrednot, sodelovanje s tretjimi državami (tj. državami, ki niso v EU) in vračanje v skladu s temeljnimi pravicami in načelom nevračanja, ob usklajevanju notranje in zunanje politike EU, zlasti njene skupne zunanje in varnostne politike ter trgovinske in razvojne politike;
4. vse sodelujoče države članice poziva k hitremu in celovitemu prenosu ter učinkovitemu izvajanju skupnega evropskega azilnega sistema, saj bi tako zagotovile skupne evropske standarde v skladu z obstoječo zakonodajo;
5. obžaluje dejstvo, da Evropskemu svetu ni uspelo udejanjiti pobud, ki jih je Komisija predlagala v svoji agendi o migracijah z dne 13. maja 2015, in ni vzpostavil verodostojnega, za vse države članice EU zavezujočega mehanizma za solidarnost, ki bi vključeval obvezni sistem za naselitev, v nujnih primerih pa za premestitev med državami članicami; meni, da je v tem kontekstu dolgoročno bistvenega pomena, da se opravi najprej pregled in potem revizija dublinske uredbe, ki naj določi zavezujočo, stalno in obvezno premestitev v okviru mehanizma, ki bo zagotavljal pošteno razporejanje; odločno poziva države članice, naj se do tedaj v polni meri držijo meril iz uredbe Dublin III, kot so klavzule o otrocih brez spremstva in združitvi družin ter diskrecijske klavzule, in na ta način zagotavljajo skupne evropske standarde po veljavni zakonodaji;
6. poudarja, da je bila leta 2014 skoraj polovica prosilcev za azil v Evropi upravičena do azila ali subsidiarne zaščite oziroma do namestitve iz humanitarnih razlogov; zato poudarja, da je treba vse bolj uporabljati varne in legalne kanale, okrepiti določbe o vizumih iz humanitarnih razlogov v vizumskem zakoniku in države članice pozivati, naj se pogosteje odločajo za izdajo vizuma iz humanitarnih razlogov;
7. poudarja, da bi se morale države članice – poleg odločnega programa za preselitev in ob upoštevanju, da nekatere med njimi nimajo zadostnih človeških virov – dogovoriti glede drugih zakonitih poti, kot so pospešeno združevanje družin, sheme zasebnega sponzorstva in prožna vizumska ureditev, vključno za namene študija ali dela;
8. opozarja, da je azil temeljna človekova pravica, zagotovljena z mednarodno zakonodajo in obveznostmi, ki so zavezujoče za vse države članice; zato poudarja, da bi morale države članice za obravnavo nujnih prošenj za zaščito bolje izkoristiti razpoložljive postopke in obstoječi zakonodajni okvir, kar velja tudi za prošnje za azil, vložene na njihovih konzularnih predstavništvih v tretjih državah;
9. opozarja, da so migracije svetoven in kompleksen pojav, ki zahteva dolgoročen pristop, s katerim se bomo odzivali na poglavitne razloge zanje, kot so revščina, neenakost, nepravičnost in oboroženi spopadi; odločno poziva EU, njene države članice in mednarodno skupnost, naj okrepijo svojo vlogo pri reševanju konfliktov in naj zlasti pomagajo pri iskanju trajnih političnih rešitev v državah v konfliktu, kot so države Bližnjega vzhoda, Sirija in Libija, okrepijo naj politični dialog, tudi z regionalnimi organizacijami, ki bo obsegal vse elemente človekovih pravic, da bi na ta način podprle vključujoče in demokratične institucije, zagotovile odpornost lokalnih skupnosti ter spodbudile socialni in demokratični razvoj v državah izvora in med njihovimi ljudstvi; ob tem odločno poziva Komisijo, naj prevzame vodilno vlogo in zbere svetovne voditelje, da bo široka mednarodna skupnost to problematiko obravnavala prednostno; z zanimanjem pričakuje konferenco o migracijah v Valletti, saj gre za priložnost, da se vzpostavi konstruktiven dialog med EU, Afriško unijo in ključnimi državami, ki lahko skupaj sprejmejo odločilne ukrepe v ustrezen odziv na migracije;
10. poziva k vzpostavitvi humanitarnih koridorjev skozi države tranzita za begunce (v Sredozemlju in na Zahodnem Balkanu), kjer bi bila zagotovljena humanitarna pomoč in najosnovnejša oskrba za begunce in kjer bi se spoštovale njihove človekove pravice; poudarja, da bi moral biti humanitarni odziv na begunsko krizo del dolgoročnejšega načrta, ki bo obsegal nudenje humanitarne pomoči državam iz soseščine držav izvora beguncev, večal njihove zmogljivosti za pomoč za zgodnjo obnovo in zaščito, okrepil vlogo agencij OZN in izboljšal politične, socialne, človekove pravice ter gospodarsko stanje izvornih in tranzitnih držav v razvoju;
11. poziva Komisijo, naj poskrbi, da bo nov pristop do migracij v središču novega razvojnega okvira in sprejemanja trajnostnih razvojnih ciljev na vrhunskem srečanju OZN v New Yorku septembra 2015;
12. poziva Komisijo in podpredsednico Komisije / visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj skličeta mednarodno konferenco o begunski krizi, ki se jo bodo med drugim udeležile EU, njene države članice, agencije OZN, ZDA, ustrezne mednarodne nevladne organizacije in arabske države, s ciljem opredelitve skupne globalne strategije za humanitarno pomoč;
13. poziva države članice, naj ratificirajo Mednarodno konvencijo o zaščiti pravic vseh delavcev migrantov in njihovih družinskih članov;
14. je seznanjen z začetkom operacije EUNAVFORMed za boj proti tihotapcem in trgovcem z ljudmi v Sredozemlju v okviru širših prizadevanj za reševanje krize in človeških življenj na morju, pa tudi s predlogom podpredsednice / visoke predstavnice na neformalnem srečanju obrambnih ministrov dne 3. septembra 2015 za povečanje operativnih zmogljivosti za delovanje na odprtem morju s ciljem zaplembe in uničenja uporabljenih plovil ter pomoči pri aretaciji tihotapcev;
15. poziva Komisijo, naj v proračunu za leto 2016 ustvari zadosten proračunski manevrski prostor in pripravljenost, v večletnem finančnem okviru pa rezervacije, s katerimi bo omogočena hitrejša in izdatnejša podpora za tiste države članice, kamor prihajajo begunci, in podpora za države članice, ki te begunce sprejmejo in vključijo v svojo družbo;
16. odločno poziva države članice in Komisijo, naj povečajo raven finančnih in drugih sredstev, namenjenih za odzivanje na humanitarne krize v EU in izven nje;
17. poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo nujne ukrepe za boj proti nasilnim dejanjem in sovražnemu govoru, naperjenim proti migrantom; voditelje EU in njenih držav članic tudi poziva, naj zavzamejo jasnejše stališče v podporo evropski solidarnosti, spoštovanju človekovega dostojanstva in pravicam prosilcev za azil;
18. se zaveda vrednosti pristopa „kritične točke“ iz agende o migracijah pri krepitvi operativne podpore, ko prosilci pravkar prispejo, vključno z evidentiranjem in prvo obdelavo prihodov, če bo ta odziv obravnaval tudi vprašanje, kako naj se prosilci za azil razporedijo med države članice, bo jasno vzpostavil mehanizme, ki bodo upoštevali vidik spola, in bodo učinkoviti za ugotavljanje oseb s posebnimi potrebami, katere je treba napotiti na ustrezne službe;
19. poziva Svet in države članice, naj ukrepajo zdaj, in opozarja, da je namen te resolucije, da se udejanjijo že napovedane pobude Komisije za doseganje večje solidarnosti in delitve odgovornosti med državami članicami, vključno z novim predlogom mehanizma za stalno premestitev na podlagi člena 78(2) PDEU in dodatnim povečanjem števila premestitvenih mest kot prvim korakom v pravo smer, ob upoštevanju tega, da Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve pripravlja poročilo, ki bo povzel srednje- in dolgoročne politične usmeritve Parlamenta glede migracij; poudarja, da je treba absolutno prednost nameniti položaju beguncev, ki bodo – če njihovega položaja ne bomo uspeli ustrezno nasloviti – še naprej tvegali svoje življenje, ko si bodo po vse bolj neobičajnih poteh prizadevali priti do EU;
20. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.
- [1] Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0176.
- [2] Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0105.