PREDLOG RESOLUCIJE o smrtni kazni
5.10.2015 - (2015/2879(RSP))
v skladu s členom 128(5) Poslovnika
Marie-Christine Vergiat, Patrick Le Hyaric, Younous Omarjee, Malin Björk, Barbara Spinelli, Martina Anderson, Lynn Boylan, Matt Carthy, Liadh Ní Riada, Rina Ronja Kari, Merja Kyllönen, Marisa Matias, Sabine Lösing, Eleonora Forenza, Fabio De Masi, Lola Sánchez Caldentey, Josu Juaristi Abaunz, Kostadinka Kuneva, Kostas Hrisogonos (Kostas Chrysogonos), Stelios Kuloglu (Stelios Kouloglou), Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis), Takis Hadzigeorgiu (Takis Hadjigeorgiou), Sofia Sakorafa v imenu skupine GUE/NGL
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0998/2015
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih predhodnih resolucij o odpravi smrtne kazni, zlasti tiste z dne 7. oktobra 2010 o svetovnem dnevu boja proti smrtni kazni[1], in potrebe po takojšnjem moratoriju za usmrtitve v tistih državah, ki še vedno izvajajo smrtno kazen,
– ob upoštevanju protokolov št. 6 in 13 k Evropski konvenciji o človekovih pravicah,
– ob upoštevanju člena 2 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,
– ob upoštevanju smernic EU o smrtni kazni,
– ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah ter zlasti člena 6(2) in njegovega drugega izbirnega protokola,
– ob upoštevanju izjav Urada Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC) in Mednarodnega sveta za nadzor drog (INCB) o ukinitvi smrtne kazni, zlasti za kazniva dejanja, povezana z drogami,
– ob upoštevanju končne izjave, ki je bila sprejeta na 5. svetovnem kongresu proti smrtni kazni 15. junija 2013 v Madridu,
– ob upoštevanju resolucije generalne skupščine Združenih narodov št. 62/149 z dne 18. decembra 2007 o moratoriju za uporabo smrtne kazni in petih resolucij, ki jih je sprejela generalna skupščina Združenih narodov, zlasti tiste z dne 18. decembra 2014, ki opozarja na zavezo OZN odpravi smrtne kazni,
– ob upoštevanju svetovnega dne in evropskega dne boja proti smrtni kazni, ki je vsako leto 10. oktobra, in ob upoštevanju dejstva, da je leta 2015 svetovni dan boja proti smrtni kazni posvečen ukinitvi usmrtitev zaradi kriminala, povezanega z drogami,
– ob upoštevanju vprašanja za Svet o smrtni kazni (O-000103/2015 – B8‑0761/2015),
– ob upoštevanju člena 128(5) in člena 123(2) Poslovnika,
A. ker je smrtna kazen najbolj kruta, nečloveška in ponižujoča kazen ter krši pravico do življenja, ki je opredeljena v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah; ker pogoji čakanja na izvršitev smrtne kazni povzročajo izredno psihično trpljenje, usmrtitev pa je telesen in duševen napad;
B. ker se smrtna kazen pogosto uporabi zoper prikrajšane, mentalno bolne in zlasti zoper pripadnike nacionalnih in kulturnih manjšin; ker je v nekaterih državah izrekanje smrtne kazni zakoreninjeno v diskriminaciji, ki temelji na spolni usmerjenosti ali prepričanju;
C. ker Evropska unija odločno in načelno nasprotuje smrtni kazni, pri čemer je splošna odprava smrtne kazni med ključnimi cilji njene politike na področju človekovih pravic;
D. ker je smrtno kazen za vsa kazniva dejanja odpravila 101 država; ker je leta 2014 smrtne kazni izvršilo vsaj 22 držav, vsaj 2466 oseb pa je bilo obsojenih na smrt, kar je 28 % več kot leta 2013; ker so med petimi državami na svetu, kjer se smrtna kazen najpogosteje uporablja, Kitajska (z več kot 1000 usmrtitvami po poročanjih nevladnih organizacij), Iran (z 289 uradno priznanimi usmrtitvami in več kot 454 neuradnimi usmrtitvami po poročanjih nevladnih organizacij), Savdska Arabija (z najmanj 90 usmrtitvami), Irak (z najmanj 61 usmrtitvami) in ZDA (s 35 usmrtitvami);
E. ker osem držav izreka smrtno kazen za homoseksualnost (Mavretanija, Sudan, Iran, Savdska Arabija, Jemen, Pakistan, Afganistan in Katar) in ker se v pokrajinah v Nigeriji in Somaliji uradno izvaja smrtna kazen za istospolna razmerja;
F. ker je generalna skupščina Združenih narodov 18. decembra 2014 že petič glasovala (s 117 glasovi za, 38 glasovi proti in 34 vzdržanimi glasovi) o resoluciji v prid univerzalnemu moratoriju za smrtno kazen, z namenom njene odprave;
G. ker se je v zadnjih 12 mesecih po svetu povečala uporaba smrtne kazni za kazniva dejanja, povezana z drogami, pri čemer so v več državah smrtno kazen v primeru tovrstnih kaznivih dejanj izvrševali občutno pogosteje (npr. v Iranu in Savdski Arabiji), v nekaterih so smrtno kazen za kazniva dejanja, povezana z drogami, poskušali ponovno uvesti (npr. v Omanu), v nekaterih pa so prekinili dolgotrajen moratorij za izvajanje smrtne kazni (npr. v Indoneziji in Pakistanu); ker je od 14 držav, ki uporabljajo smrtno kazen za kazniva dejanja, povezana z drogami, 12 azijskih in bližnjevzhodnih držav; ker je bilo leta 2015 v Indoneziji usmrčenih 14 ljudi zaradi tihotapljenja drog, vključno z 12 tujci; ker na izvršitev smrtne kazni čaka več deset ljudi, vključno z evropskimi državljani, kot je Francoz Serge Atlaoui;
H. ker se poroča, da so v Iranu v prvi polovici leta 2015 usmrtili 394 storilcev kaznivih dejanj, povezanih z drogami, v primerjavi s 367 usmrtitvami v vsem letu 2014; ker v Pakistanu na izvršitev smrtne kazni čaka vsaj 112 storilcev kaznivih dejanj, povezanih z drogami; ker so bili v neodvisnih revizijah operacij Urada Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC) v Pakistanu in Iranu ter nedavnih poročilih nevladnih organizacij izraženi pomisleki o tem, kako uradi agencije OZN v teh državah izvajajo smernice na področju človekovih pravic in glede neposredne povezave med financiranjem boja proti drogam in izrekanjem smrtnih kazni za kazniva dejanja, povezana z drogami, v teh državah;
I. ker je v Savdski Arabiji za posilstvo, umor, odpadništvo, oboroženi rop in trgovanje z mamili predvidena smrtna kazen; ker je bila letos v Savdski Arabiji polovica vseh usmrtitev izvršena za kazniva dejanja, povezana z drogami, v primerjavi z letom 2010, ko so usmrtitve za ta dejanja predstavljale le 4 % vseh usmrtitev; ker se smrtna kazen izvrši z obglavljanjem, trupla pa so nato včasih križana; ker je bil 27. maja 2014 Ali Mohamed Al Nimr obsojen na smrt z obglavljanjem, ki bi mu sledilo križanje, ker je sodeloval v teroristični organizaciji kljub dejstvu, da je bilo njegovo priznanje izsiljeno z mučenjem, ko je bil še mladoleten;
J. ker je zvezna država Nebraska sklenila odpraviti smrtno kazen leta 2015; ker je bilo v letu 2015 v ZDA usmrčenih že 19 ljudi z vbrizgom smrtonosnega odmerka, vključno z dvema duševno prizadetima osebama: Warren Lee Hill dne 27. januarja 2015 v zvezni državi Georgia in Robert Ladd dne 29. januarja 2015 v zvezni državi Teksas; ker je bil 17. marca 2015 v zvezni državi Misuri usmrčen Cecil Clayton, 74-letni moški z resnimi možganskimi poškodbami; ker se afroameriški zapornik Mumia Abu-Jamal, znan tudi kot „glas tistih, ki nimajo glasu“, ki je čakal na izvršitev smrtne kazni od leta 1982 do leta 2011 po nepravičnem in rasno motiviranem sojenju, dokler obsodba ni bila spremenjena v dosmrtno ječo, še vedno sooča z zelo težkimi razmerami, saj mu zvezna država Pensilvanija onemogoča dostop do zdravstvene oskrbe, kar ogroža njegovo življenje; ker Hank Skinner še vedno čaka na izvršitev smrtne kazni v Teksasu, čeprav je testiranje DNK v njegovem primeru sprožilo resne dvome v njegovo krivdo;
K. ker je egiptovska vlada v zadnjih letih izvajala množična politična sojenja in je več kot 100 ljudi obsodila na smrtno kazen, vključno z odstavljenim predsednikom Mohamedom Morsijem; ker v Egiptu irskemu državljanu Ibrahimu Halawi in drugim grozi morebitna smrtna kazen, ker so sodelovali na protestih;
L. ker je ponoven pojav govora v prid smrtne kazni v EU, vključno s strani članov vlade, zaskrbljujoč;
M. ker morajo EU in njene države članice imeti usklajeno stališče proti smrtni kazni v vseh svojih ukrepih in financiranju, zlasti glede držav, ki uporabljajo smrtno kazen;
1. ponovno izraža svoje dolgotrajno nasprotovanje smrtni kazni v vseh primerih in v vseh okoliščinah ter ponovno poudarja, da odprava smrtne kazni prispeva h krepitvi človekovega dostojanstva;
2. obsoja vse usmrtitve ne glede na kraj izvršitve; je zelo zaskrbljen zaradi izrekanja smrtne kazni mladoletnikom, osebam iz ranljivih skupin ter osebam z motnjami v duševnem razvoju, zato poziva k takojšnji in dokončni ustavitvi te prakse, ki krši mednarodne standarde s področja človekovih pravic;
3. ponovno poudarja, da ostaja popolna odprava smrtne kazni eden od glavnih političnih ciljev EU na področju človekovih pravic; poleg tega opozarja, da bo ta cilj dosežen samo s tesnim sodelovanjem med državami in s sodelovanjem pri izobraževanju, osveščanju, učinkovitosti in uspešnosti; močno podpira moratorij za smrtno kazen, ki bi bil korak k odpravi; si še naprej prizadeva za odpravo po vsem svetu; odločno poziva države, ki še vedno izvršujejo smrtno kazen, naj ravnajo v skladu z minimalnimi mednarodnimi standardi in objavijo jasne in natančne podatke o številu izrečenih in izvršenih smrtnih kazni;
4. je zelo zaskrbljen zaradi števila usmrtitev v Savdski Arabiji; je izjemno zaskrbljen in zgrožen, ker so savdske oblasti po nepravičnem in politično utemeljenem sojenju Alija Mohameda Al Nimrja obsodile na smrt z obglavljenjem, ki mu je sledilo križanje; poziva savdske oblasti, naj Alija Mohameda Al Nimrja nemudoma izpustijo, razveljavijo to barbarsko obsodbo ter ravnajo v skladu z mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic; zato poziva države članice, naj povečajo pritisk na savdski režim, da bi pomilostil Alija Mohameda Al Nimrja in odpravil smrtno kazen;
5. je zaskrbljen zaradi dejstva, da Kitajska letno še vedno izvrši največ smrtnih kazni, te usmrtitve pa so še vedno označene za državno tajnost; poziva kitajsko vlado, naj konča to prakso in objavi seznam oseb, ki so jih že usmrtili;
6. je zaskrbljen tudi zaradi povečanja števila usmrtitev v Iranu in zaradi dejstva, da je po poročanju nevladnih organizacij večina teh usmrtitev zunajsodnih ali jih oblasti ne priznavajo; poziva iransko vlado, naj konča to prakso in objavi pregleden seznam oseb, ki so jih že usmrtili;
7. ponovno obsoja uporabo smrtne kazni v Iraku; soglaša z zaskrbljenostjo Organizacije združenih narodov zaradi povečanja števila usmrtitev po ponovni uvedbi smrtne kazni leta 2005 in zaradi neobstoja pravosodnega sistema v tej državi; poudarja dejstvo, da je bilo po uradnih podatkih do avgusta 2014 na smrt obsojenih 1724 zapornikov; poudarja dejstvo, daje treba zdajšnje pomanjkanje pravice v Iraku gledati v okviru skoraj popolnega zloma javnega reda in miru po invaziji ZDA in Velike Britanije, ki je prinesla tudi vojne zločine, grozote in pomore civilnega prebivalstva, ki so ga izvajali plačanci in okupacijske vojaške sile ZDA;
8. ponovno obsoja uporabo smrtne kazni v ZDA, zlasti obsodbe, ki so rezultat nepravičnih in rasno utemeljenih sojenj, in usmrtitev oseb z motnjami v duševnem razvoju; pozdravlja dejstvo, da je Nebraska sklenila odpraviti smrtno kazen v letu 2015 in ponovno poziva Združene države Amerike, naj končajo to prakso; je zlasti zaskrbljen zaradi stanja Mumie Abu-Jamala in dejstva, da nima dostopa do zdravstvenega varstva; poudarja dejstvo, da je leta 2011 zvezni pravosodni sistem priznal, da Mumii Abu-Jamalu ni bilo pravično sojeno, zato poziva k njegovi takojšnji izpustitvi in dostopu do zdravstvene oskrbe zanj v skladu z mednarodnim pravom; poziva tui k izpustitvi Hanka Skinnerja in Emme Clancy; poziva EU, naj v dialogu z ZDA vztraja pri spoštovanju standardov s področja človekovih pravic in naj odstopi od vseh sporazumov z ZDA, če bodo kršile mednarodno pravo;
9. je izjemno zaskrbljen zaradi ponovnega pojava govora v prid smrtne kazni v Evropi ter zaradi zunajsodnih usmrtitev, ki jih britanska vlada izvaja v Siriji; poudarja, da boj proti terorizmu nikoli ne more upravičiti spregleda mednarodnega prava; zato poziva k takojšnji neodvisni mednarodni preiskavi in za privedbo odgovornih pred sodišče; poziva tudi k mednarodni splošni preiskavi o uporabi zunajsodnih usmrtitev s strani držav članic, zlasti v povezavi z bojem proti terorizmu, in poziva vse strani, naj nemudoma končajo te prakse, ki kršijo mednarodno pravo in bi se lahko štele za de facto ponovno uvedbo smrtne kazni;
10. je zlasti zaskrbljen zaradi vse večje uporabe smrtne kazni v boju proti terorizmu v številnih državah, kot sta Egipt in Nigerija, in zaradi možnosti, da bi se smrtna kazen ponovno uvedla, kot npr. v Čadu in Tuniziji; poudarja dejstvo, da smrtna kazen ne bo nikoli prispevala k zmanjšanju terorizma ter da boj proti terorizmu nikoli ne bi smel terjati človeških življenj;
11. obsoja odločitev o končanju dolgotrajnega moratorija za smrtno kazen v številnih državah, kot sta Pakistan in Indonezija, in te države poziva, naj končajo to prakso in spremenijo svojo odločitev;
12. države, ki kriminalizirajo homoseksualnost, poziva, naj tovrstno kriminalizacijo odpravijo, državo Brunej pa, naj leta 2016 ne uvede smrtne kazni za homoseksualnost, kot trenutno načrtuje; poziva EU in njene države članice, naj boj proti obravnavi homoseksualnosti kot kaznivo dejanje še naprej uvršča med prednostne naloge, v skladu s smernicami EU za spodbujanje uresničevanja in varstvo vseh človekovi pravic lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev (LGBTI);
13. izraža veliko zaskrbljenost, ker lahko programi za boj proti drogam, ki se v državah zagovornicah ohranitve smrtne kazni financirajo iz evropskih sredstev, spodbujajo smrtne obsodbe in usmrtitve, zlasti z zastavljenimi cilji in pokazatelji večjih zasegov, aretacij in obsodb ter s strožjimi kaznimi;
14. ponovno priporoča Komisiji in državam članicam, da bi morala biti odprava smrtne kazni za kazniva dejanja, povezana z drogami, osnovni pogoj za finančno in tehnično pomoč, vzpostavljanje zmogljivosti in drugo podporo za boj proti drogam;
15. poziva Komisijo in države članice, naj potrdijo brezpogojno načelo, da evropska pomoč in podpora ne smeta podpirati operacij kazenskega pregona, ki vodijo v obsodbe in izvršitve smrtnih kazni za aretirane osebe;
16. je zaskrbljen nad nepreglednostjo v zvezi s pomočjo in podporo, ki jo v boju proti drogam Komisija in države članice zagotavljajo pri kazenskem pregonu v državah, ki agresivno uporabljajo smrtno kazen za kazniva dejanja, povezana z drogami;
17. poziva Komisijo, naj objavi letno poročilo o financiranju programov za boj proti drogam v državah, ki še vedno uporabljajo smrtno kazen za kazniva dejanja, povezana z drogami, v poročilu pa naj na kratko opiše, kam je bilo financiranje usmerjeno, kateri ukrepi za zaščito človekovih pravic so bili uporabljeni za preprečevanje obsodb na smrtno kazen in v kakšni meri so države prejemnice upoštevale evropske zahteve;
18. poziva Komisijo, naj brez dodatnega odlašanja izvaja operativne smernice iz člena 10 Uredbe o instrumentu za prispevanje k stabilnosti in miru ter naj jih dosledno uveljavlja pri programih za kokainsko in heroinsko pot, v primeru nespoštovanja smernic in nedoslednosti pa naj programa takoj ustavi;
19. poziva Komisijo in države članice, naj finančna sredstva za programe Urada OZN za droge in kriminal v prihodnje odobrijo le, če urad pojasni, kako namerava pri upravljanju teh sredstev slediti temeljnim načelom iz svojih smernic o človekovih pravicah, še posebej pa, kako bodo sredstva zamrznjena ali odvzeta, če država prejemnica vztraja pri izrekanju smrtne kazni za kazniva dejanja, povezana z drogami; vztraja na dejstvu, da bi vsi programi EU ali držav članic za boj proti drogam morali potekati pod okriljem OZN, zlasti Urada Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC) in Mednarodnega sveta za nadzor drog (INCB);
20. poziva Komisijo, naj uresniči priporočilo iz akcijskega načrta EU za boj proti drogam (2013–2016) o tem, da je treba razviti in začeti uporabljati „orodje za usmerjanje in oceno učinka na področju človekovih pravic”, da bi „učinkovito vključili vprašanje človekovih pravic v zunanje ukrepe EU na področju drog”;
21. poziva EU in njene države članice, naj glede na več deset evropskih državljanov, ki jim grozi usmrtitev v tretjih državah, pripravijo smernice za obsežno in učinkovito evropsko politiko proti smrtni kazni, ki bo vključevala trdne in okrepljene mehanizme za identifikacijo, zagotavljanja pravne pomoči in diplomatsko zastopanje;
22. odobrava in še dodatno spodbuja dejavnosti nevladnih organizacij, ki si prizadevajo za odpravo smrtne kazni povsod po svetu; poziva Komisijo, naj še naprej kot prednostne podpira projekte na tem področju, zlasti projekte za izobraževanje ljudi in pedagoške ukrepe;
23. poziva Pododbor za človekove pravice pri Odboru za zunanje zadeve (AFET), naj pripravi poročilo o smrtni kazni, v katerem bi moral zlasti oceniti, kako sta financiranje boja proti drogam in sodelovanje EU na področju varnosti in boja proti terorizmu vplivala na uveljavljanje človekovih pravic, poleg tega pa bi moral podati priporočila, da v prihodnje to financiranje ne bi prispevalo k pogostejši uporabi smrtne kazni;
24. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije / visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju OZN, predsedniku Generalne skupščine OZN in vladam držav članic OZN.
- [1] UL C 371 E, 20.12.2011, str. 5.