Postopek : 2015/2933(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-1146/2015

Predložena besedila :

B8-1146/2015

Razprave :

Glasovanja :

PV 11/11/2015 - 16.2
CRE 11/11/2015 - 16.2
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2015)0394

PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 334kWORD 92k
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-1146/2015
4.11.2015
PE570.960v01-00
 
B8-1146/2015

ob zaključku razprave o izjavi Komisije

v skladu s členom 123(2) Poslovnika


o prihodnjem svežnju o letalskem prometu (2015/2933(RSP))


Wim van de Camp, Marian-Jean Marinescu, Deirdre Clune, Georges Bach, Markus Pieper v imenu skupine PPE

Resolucija Evropskega parlament o prihodnjem svežnju o letalskem prometu (2015/2933(RSP))  
B8‑1146/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojega stališča, sprejetega dne 12. marca 2014 v prvi obravnavi, o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o izvajanju enotnega evropskega neba (prenovitev)(1),

–  ob upoštevanju svojega stališča, sprejetega dne 26. februarja 2014 v prvi obravnavi, o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Agenciji Evropske unije za železniški promet in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 881/2004(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije o zunanji letalski politiki EU – reševanje prihodnjih izzivov(3),

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker je bilo leta 2012 s sektorjem letalskega prometa v Evropi neposredno povezanih 2,6 milijona delovnih mest in je prispeval več kot 2,4 % BDP EU;

B.  ker so evropske letalske družbe od leta 2012 ukinile ali nameravajo ukiniti več kot 20.000 delovnih mest;

C.  ker se letalske družbe iz EU soočajo s številnimi konkurenčnimi izzivi na notranjih in na zunanjih trgih;

D.  ker so EU in njene države članice sprejele različne pravne in finančne predpise, ki so enostransko povečali obremenitev evropskega letalskega sektorja v Evropi (kot je sistem za trgovanje z emisijami znotraj EU, povečanje pravic potnikov, nacionalni davki, omejitve časa obratovanja);

E.  ker namerava Komisija do konca leta 2015 pripraviti sveženj o letalskem prometu, v katerem bo poskušala opredeliti izzive, s katerimi se sooča letalski sektor EU;

1.  meni, da bi moral sveženj o letalskem prometu evropski letalski industriji dati nadvse potreben zagon, izboljšati konkurenčnost v tem sektorju, ustvariti enakopravne konkurenčne pogoje in določiti dolgoročno strategijo za letalsko industrijo v Evropi;

2.  poziva Komisijo, naj pri pripravi svežnja o letalskem prometu upošteva in vključi prvo obravnavo Parlamenta o enotnem evropskem nebu 2+ (SES2+) in o Evropski agenciji za varnost v letalstvu ter poročilo Parlamenta o zunanji letalski politiki EU – reševanje prihodnjih izzivov;

3.  poudarja, da letalska industrija veliko prispeva k rasti in delovnim mestom v EU ter je tesno povezana s konkurenčnostjo njenega letalskega sektorja (npr. pozitivna izvozna bilanca, čistejša tehnologija za evropska letala, izvajanje programa SESAR, enotno evropsko nebo (SES), dvostranski sporazumi o varnosti v zračnem prometu, veriga vzdrževanja), poleg tega pa ustvarja približno 100 milijard EUR prihodkov letno in ohranja 500.000 neposrednih delovnih mest; zato zahteva proaktivne politike za podporo in razvoj aeronavtične industrije;

4.  poudarja, da je je konkurenčnost neposredno povezano z inovacijami; zato priporoča Komisiji, naj upošteva in podpre inovacije na področju upravljanja zračnega prometa (avtomatična kontrola zračnega prometa (ATC), prosto usmerjanje), sistemov daljinsko pilotiranega zrakoplova (RPAS), uporabe alternativnih goriv, zasnove letal in motorjev (večja učinkovitost, manj hrupa), varnosti letališč (brezdotične rešitve, enkratni varnostni pregled), digitalizacije in multimodalnih rešitev (računalniško podprte storitve zemeljske oskrbe); poleg tega priporoča Komisiji, naj podpre globalne okoljske rešitve, kot je na svetovnem trgu temelječ ukrep za obravnavanje emisij CO2 iz mednarodnega letalskega prometa, in da odpravi regionalne programe, kot je sistem za trgovanje z letalskimi emisijami (ETS), okolju prijaznejša letališča (okolju prijazna vožnja letal po tleh) in nove poslovne modele (kot je program New Distribution Capability (NDC) Mednarodnega združenja letalskih prevoznikov (IATA), samodejno povezovanje letov ali enotne vozovnice);

5.  poziva Komisijo, naj ravna v skladu s svojimi pristojnostmi in zmanjša obremenitve za evropske in nacionalne letalske družbe, da bi okrepila konkurenčnost v evropskem sektorju letalskega prevoza;

6.  opozarja, da letališča v EU izgubljajo konkurenčnost v primerjavi z letališči zunaj EU; zahteva proaktivno politiko za krepitev njihove zmogljivosti in povezljivosti;

7.  poziva Komisijo, naj najkasneje do oktobra 2015 pregleda Uredbo (ES) št. 868/2004, da bi ugotovila razloge za njeno neizvajanje in odpravi vse ovire v njeni zasnovi, da bi postala učinkovito orodje proti izkrivljanju konkurence v letalskem sektorju;

8.  obžaluje, da se Uredba (ES) št. 868/2004 o varstvu pred nepošteno prakso oblikovanja cen v sektorju letalskega prevoza nikoli ni izvajala in poziva Komisijo, naj to uredbo pregleda, da bi zavarovala pošteno konkurenco v zunanjih odnosih EU na področju letalstva in okrepila konkurenčni položaj letalske industrije EU, učinkoviteje preprečevala nepošteno konkurenco, zagotovila vzajemnost in odpravila nepoštene prakse, vključno s subvencijami in državno pomočjo, ki jih tretje države namenjajo letalskim družbam in izkrivljajo trg, da bi izboljšala politično strategijo na evropski ravni, predvsem z uporabo pregledne določbe o pošteni konkurenci;

9.  ugotavlja, da se evropska letališča spopadajo s precejšnjim konkurenčnim pritiskom – tako s strani letalskih družb kot s strani konkurenčnih letališč – in da uporabniki zato ne plačujejo polnih stroškov infrastrukture; zato poziva Komisijo, naj to upošteva pri izvajanju direktive o letaliških pristojbinah;

10.  poudarja pomen majhnih in regionalnih letališč v Uniji kot enega od načinov za razbremenitev večjih letališč in vozlišč prek posrednih povezav; poziva Komisijo, naj skupaj z državami članicami predstavi dolgoročni strateški načrt EU za obravnavanje izzivov in priložnosti za regionalna letališča v EU, ker je treba spodbujati povezljivost v letalskem prometu in ker naj bi postala eden od stebrov strategije EU za rast in delovna mesta;

11.  poudarja, da bi morala biti pogajanja o celovitih letalskih sporazumih z najpomembnejšimi trgovinskimi partnericami EU, kot so sosednje države, države BRIK, države ASEAN, Japonska in Turčija, strateški cilj in da bi jih bilo treba začeti ali pospešiti; poudarja, da naj bi se s tem ustvarile nove priložnosti za letalske prevoznike iz EU, izboljšala preglednost in obvarovala poštena konkurenca, kar bi zagotovilo enake konkurenčne pogoje za evropske letalske družbe in njihove konkurente iz tretjih držav; vztraja, da je treba v te celovite letalske sporazume vključiti določbo, v kateri bodo opredeljeni kršitev, njene pravne posledice in reševanje sporov, če naj bodo ti sporazumi učinkoviti v praksi;

12.  poziva Komisijo, naj se čim prej začne pogajati z zalivskimi državami o sporazumu o zračnem prostoru z EU; vztraja, da mora ta sporazum temeljiti na preglednem financiranju in trdni določbi o pošteni konkurenci;

13.  ugotavlja, da sektor letalskega prevoza ni urejen na svetovni ravni, saj ga Svetovna trgovinska organizacija ne pokriva; poziva Komisijo, naj se začne pogajati z Mednarodno organizacijo civilnega letalstva in se zavzame za svetovno ureditev za izvajanje poštenih pravil o konkurenci; poudarja, kako pomembno je v okviru Mednarodne organizacije civilnega letalstva sprejeti pravila, dogovorjena na svetovni ravni, da bi zmanjšali emisije v letalskem prometu; priznava, da je ta organizacija zavezana razvijanju svetovnih, na trgu temelječih mehanizmov;

14.  poziva Komisijo in države članice, naj pospešijo izvajanje enotnega evropskega neba, in sicer s sprejetjem svežnja SES2+ in celovitim izvajanjem in delovanjem funkcionalnih blokov zračnega prostora ter oblikovanjem smernic za državno pomoč ali boljšim izvajanjem in hitrejšo odobritvijo postopkov poslovnih načrtov, saj je sedanja razdrobljenost evropskega zračnega prostora veliko breme za evropske letalske prevoznike;

15.  pričakuje, da bo sveženj o letalskem prometu zajemal tudi zakonodajo na področju varnosti, ki bo neposredno povezana z delovnimi pogoji v letalskem sektorju, saj mora EU uporabiti ves nabor razpoložljivih notranjih in zunanjih orodij za učinkovitejše varovanje evropske letalske industrije pred nepoštenimi praksami;

16.  zahteva okrepitev in uskladitev varnostne verige, in sicer tako, da se privabi in obdrži kvalificirano, visoko usposobljeno in prilagodljivo delovno silo;

17.  priporoča, da GD MOVE in GD EMPL sodelujeta in da se v sveženj o letalskem prometu vključijo socialne določbe, o čemer se je razpravljalo na konferenci na visoki ravni z naslovom „A Social Agenda for Transport‟ (Socialna agenda za promet), ki jo je organizirala Komisija 4. junija 2015;

18.  priporoča opredelitev koncepta glavnega kraja poslovanja, da bi država podelila operativno licenco, če je obseg letalskega prometa v njej znaten, v okviru usklajevanja sistemov socialne varnosti in delovnega prava pa priporoča, da se opredelitvi domače baze v Uredbi Komisije (EU) št. 83/2014 in Uredbi (EU) št. 465/2012 uskladita; priporoča tudi skrajšanje prehodnega obdobja in razjasnitev položaja letalskega osebja, ki ima več domačih baz;

19.  priporoča ponovni pregled izvajanja direktive o delu prek agencij za zagotavljanje začasnega dela, da bi spodbudili neposredno zaposlovanje kot standardni model in omejili uporabo netipičnih oblik zaposlitve;

20.  predlaga sprejetje ukrepov za boj proti vse pogostejšim socialno spornim poslovnim praksam, kot so zastave ugodnosti, in uporabi netipičnih oblik zaposlitve, kot so navidezno samozaposlovanje, sistemi pay-to-fly (plačaj za letenje) in pogodbe brez zagotovljene minimalne delovne obveznosti; meni, da bi jih bilo treba prepovedati, saj utegnejo vplivati na varnost; poziva k pregledu opredelitve pojma „glavna poslovna enota“ podjetja, v skladu s katero bi letalske družbe morale dokazati pomembne letalske dejavnosti v določeni državi,

21.  poziva k celovitemu izvajanju programa SESAR, ki zahteva tesno sodelovanje med Komisijo, navigacijskimi službami zračnega prometa, letalskimi prevozniki in letališči ter finančno podporo Komisije; zato poziva k vseobsegajočemu pristopu k vsem področjem letalstva, ki bo pokrival vse faze leta, začenši na tleh, pri čemer bo imela Evropska agencija za varnost v letalstvu (EASA) vidnejšo vlogo v okolju enotnega evropskega neba in projekta SESAR in bo urejala varnost, okoljske vidike in uspešnost;

22.  pozdravlja namero o povečanju pristojnosti agencije EASA in pričakuje, da bo spremenjena Uredba (ES) št. 216/2008 (temeljna uredba) zagotovila vzpostavitev celovitega sistema upravljanja varnosti in agenciji EASA podelila pristojnosti v zvezi z varnostnimi vidiki varnostnih ukrepov EU, komercialnega prevoza v vesolje ter daljinsko vodenih zrakoplovov; poziva Komisijo, naj agenciji EASA podeli status enotnega letalskega organa v Evropi, saj ji bo zakonodajalec podelil velik nabor pristojnosti;

23.  poziva Komisijo, naj okrepi vlogo agencije EASA na mednarodnem prizorišču, da bo na enaki ravni kot njene najpomembnejše nasprotne strani, npr. ameriški zvezni organ za letalstvo, in zagotovi, da bo uradno priznana v Mednarodni organizaciji civilnega letalstva, da bi dosegli enotno stališče EU in tako državljanom EU zagotovili višjo raven varnosti v svetu, letalski industriji EU pa omogočili konkurenčnost in izvoz;

24.  poziva Komisijo, naj odpravi regulativne ovire za nadzor letalskega prometa s satelitsko tehnologijo, da bi državljanom EU zagotovili življenjsko pomembne storitve, Mednarodno telekomunikacijsko zvezo pa prosi, naj ustrezno razporedi spekter, saj je Mednarodna organizacija civilnega letalstva satelit ADS-B opredelila kot tehnologijo, ki lahko pomaga pri sledenju letalom in nadzoru upravljanja letalskega prometa zunaj najgosteje poseljenih območij, kjer so druge tehnologije za prizemni nadzor upravljanja letalskega prometa omejene; ugotavlja, da bi povečanje učinkovitosti in zmogljivosti upravljanja letalskega prometa, zmanjšanje emisij v letalstvu in znatno povečanje varnosti v letalskem prometu lahko koristilo državam, navigacijskim službam zračnega prometa in letalskim prevoznikom v Evropi in po svetu, pri čemer bi se zmanjšali stroški infrastrukture, evropskemu zračnemu prostoru pa bi zagotovili dodatno plast nadzora, ki bi nadgradila obstoječo;

25.  poziva Komisijo, naj v skladu z oceno tveganja iz poročila delovne skupine agencije EASA sprejme ukrepe za izboljšanje ocen zdravstvenega stanja pilotov ter varnosti in postopkov vstopa in izstopa skozi vrata pilotske kabine;

26.  vztraja, da je pri potniškem in tovornem prometu treba zagotoviti varnost na podlagi tveganj, ne pa ukrepe za odziv, da se je treba občutljivih vprašanj varnosti v letalskem prometu lotiti s poštenim in uravnoteženim pristopom, da bi izpolnili potrebe in pričakovanja držav članic, hkrati pa se izognili nezadovoljstvu potnikov na letališčih, ter da je treba okrepiti odbor za varnost letalstva (AVSEC) in svetovalno skupino deležnikov za varnost letalstva, da bi oblikovali varnostne ukrepe; zato poziva Komisijo, naj opravi študijo izvedljivosti izvajanja sistema predhodnega preverjanja v Evropi, enakovrednega tistemu, ki se izvaja v Združenih državah;

27.  poziva proračunske organe, naj ohranijo konkurenčni proračun agencije EASA, ki upošteva nove pristojnosti, da bi letalskim prevoznikom v EU dali na razpolago prožna in učinkovita orodja, da bodo konkurenčni v svetovnem merilu; poleg tega poziva države članice in Komisijo, naj povečajo javnofinančno podporo in javno financiranje varnosti v letalskem prometu, kar je drugod po svetu, tudi v Združenih državah, običajno, da bi evropskim letališčem omogočili, da znižajo letališke pristojbine in tako okrepijo svoj konkurenčni položaj; poziva Komisijo, naj zagotovi dokončno oblikovanje prvotno načrtovanega proračuna Instrumenta za povezovanje Evrope, na katerega je vplivala ustanovitev Evropskega sklada za strateške naložbe;

28.  poziva Komisijo, naj vsa zgoraj omenjena vprašanja obravnava v svojem prihodnjem svežnju o letalskem prometu, ki ga mora pripraviti do konca leta 2015;

29.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

 

(1)

UL C 74 E, 20.3.2008, str. 658.

(2)

Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0151.

(3)

Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0290.

Pravno obvestilo