Postopek : 2015/2973(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-1357/2015

Predložena besedila :

B8-1357/2015

Razprave :

Glasovanja :

PV 17/12/2015 - 9.13
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2015)0474

PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 244kWORD 86k
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-1348/2015
9.12.2015
PE573.400v01-00
 
B8-1357/2015

ob zaključku razprave o izjavi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko

v skladu s členom 123(2) Poslovnika


o razmerah v Burundiju (2015/2973(RSP))


Fabio Massimo Castaldo, Ignazio Corrao, Piernicola Pedicini, Laura Agea v imenu skupine EFDD

Resolucija Evropskega parlamenta o razmerah v Burundiju (2015/2973(RSP))  
B8-1357/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju mirovnega in spravnega sporazuma iz Aruše za Burundi z dne 28. avgusta 2000,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju sporazuma iz Cotonouja,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah,

–  ob upoštevanju Afriške listine o demokraciji, volitvah in upravljanju,

–  ob upoštevanju Afriške listine o človekovih pravicah in pravicah ljudstev,

–  ob upoštevanju smernic EU o zagovornikih človekovih pravic in smernic EU o človekovih pravicah glede svobode izražanja,

–  ob upoštevanju ustave Burundija iz leta 2005,

–  ob upoštevanju skupne izjave namestnika generalnega sekretarja Združenih narodov Jana Eliassona, predsednice Afriške unije Nkosazane Dlamini-Zume in podporedsednice Komisije / visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federice Mogherini o Burundiju z dne 12. novembra 2015,

–  ob upoštevanju sporočila o Burundiju, sprejetega na 515. srečanju mirovnega in varnostnega sveta Afriške unije, ki se je sestal 13. junija 2015 na ravni voditeljev držav in vlad,

–  ob upoštevanju sporočila o razmerah v Burundiju, ki ga je Vzhodnoafriška skupnost sprejela na 3. vrhunskem srečanju voditeljev držav 6. julija 2015,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. julija 2015 o razmerah v Burundiju(1),

–  ob upoštevanju izjave podpredsednice / visoke predstavnice Federice Mogherini v imenu EU z dne 23. julija 2015 po predsedniških volitvah v Burundiju,

–  ob upoštevanju izjave o Burundiju, ki jo je 20. avgusta 2015 podal tiskovni predstavnik generalnega sekretarja OZN,

–  ob upoštevanju izjave skupine mednarodnih odposlancev in predstavnikov o območju Velikih jezer Afrike z dne 28. avgusta 2015 o razmerah v Burundiju,

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta (SZVP) 2015/1763 z dne 1. oktobra 2015 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Burundiju(2),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 9. oktobra 2015 o začetku posvetovanj z Burundijem v skladu s členom 96 sporazuma o partnerstvu iz Cotonouja (COM(2015)0500),

–  ob upoštevanju izjave delegacije EU v Burundiju z dne 9. oktobra 2015 o politični in varnostni krizi v Burundiju,

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker so parlamentarne volitve v Burundiju potekale 29. junija 2015, predsedniške pa 21. julija 2015 in to kljub temu, da jih je bojkotiralo 17 opozicijskih skupin, da so se umaknili opazovalci volitev Afriške unije in EU ter da je mednarodna skupnost izjavila, da pogoji za svobodne in pravične volitve niso izpolnjeni;

B.  ker je bil Pierre Nkurunziza z 69,4 % glasov izvoljen za predsednika Burundija za tretji mandat, vladajoča stranka pa je dobila 77 od 100 razpoložljivih sedežev v narodni skupščini;

C.  ker tretji mandat burundijskega predsednika Pierra Nkurunzize predstavlja kršitev tako mirovnega in spravnega sporazuma iz Aruše za Burundi z dne 28. avgusta 2000, zlasti člena 7(3) protokola II o demokraciji in dobrem upravljanju, in ustave Burundija, zlasti člena 96, ki določa, da je predsednik izvoljen za dobo petih let, ki se lahko le enkrat podaljša; torej, da ta te funkcije nihče ne more opravljati več kot dva mandata;

D.  ker so se organizacija civilne družbe in opozicijske stranke, ki so bojkotirale volitve, pritožile nad nasiljem in ustrahovanjem, ki ga je izvajala Imbonerakure (mladinska milica vladajoče stranke CNDD-FDD), pristransko uporabo državnih institucij, pomanjkanjem neodvisnosti neodvisne državne volivne komisije Burundija in vladnimi strategijami za zmanjšanje inkluzivnosti volilnega procesa;

E.  ker je misija OZN za opazovanje volitev v Burundiju izjavila, da splošno volilno okolje ni spodbujalo k vključujočemu, svobodnemu in verdostojnemu volilnemu procesu;

F.  ker burundijska vlada ni upoštevala odločitev in priporočil, ki sta jih Afriška unija in Vzhodnoafriška skupnost sprejeli 13. junija 2015 oziroma 6. julija 2015, popolna izvršitev le-teh pa bi omogočila verodostojne in vključujoče volitve;

G.  ker sta kandidatura predsednika Nkurunzize za tretji mandat in njegova ponovna izvolitev državo pahnili v hudo politično krizo, ki jo spremlja širitev nasilja po vsej državi; ker je doslej zaradi te krize umrlo 240 ljudi, na tisoče je ranjenih, več kot 200.000 Burundijcev pa je zbežalo v sosednje države, kot je zabeležila Agencija OZN za begunce;

H.  ker po podatkih urada visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice in drugih organizacij za človekove pravice prihaja v Burundiju do politično motiviranih kršitev človekovih pravic, zlorab človekovih pravic in nasilja, tako pred volitvami kot po njih, katerih tarče so aktivisti opozicije, zagovorniki človekovih pravic in zlasti novinarji, med katere sodi tudi Pierre Calver Mbonimpa; ker je na splošno razširjeno prepričanje, da so ta dejanja večinoma povezana z državnimi institucijami, a ne samo z njimi; ker je burundijska vlada v prvi vrsti odgovorna, da z ustreznim spoštovanjem pravne države, človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava zagotovi varnost v državi in zaščiti burundijsko prebivalstvo;

I.  ker so burundijski begunci v sosednjih državah povzročili humanitarno krizo, in sicer v Ruandi, Demokratični republiki Kongo in Tanzaniji, za katero se poroča, da je v njej izbruhnila kolera;

J.  ker je Afriška unija poudarila, da bi sedanja kriza lahko imela katastrofalne posledice, če ne bo rešena miroljubno, saj bi se varnostne razmere in nestabilnost lahko razširile v sosednje države, in s tem predstavljajo veliko grožnjo za vso regijo;

K.  ker je 1. oktobra 2015 Svet sprejel ukrepe v obliki omejitve potovanj in zamrznitve sredstev zoper štiri osebe, ki s svojimi dejanji spodkopavajo demokracijo ali ovirajo iskanje politične rešitve trenutne krize v Burundiju, zlasti z nasilnimi dejanji, represijo ali podžiganjem nasilja, vključno z dejanji, ki pomenijo hude kršitve človekovih pravic. ker sta Afriška unija in ZDA sprejeli podobne ukrepe;

L.  ker je 26. oktobra 2015 EU zahtevala začetek posvetovanj v skladu s postopkom iz člena 96 Sporazuma o partnerstvu med EU in AKP za primer nespoštovanja bistvenih elementov sporazuma, in sicer človekovih pravic, demokratičnih načel in pravne države; ker so se ta posvetovanja začela 8. decembra 2015;

M.  ker so burundijske oblasti z odlokom št. 530/1597 začasno ustavile dejavnosti desetih organizacij za človekove pravice, in sicer ACAT-Burundi, APRODH, AMINA, FOCODE, FORSC, Fontaine-ISOKO, Maison Shalom, PARCEM, RCP in SPPDF, ter jim zamrznile bančne račune;

1.  izraža resno zaskrbljenost zaradi sednje krize v Burundiju, povečevanja nasilja in slabšanja humanitarnih razmer v državi; strogo obsoja vse nasilje, zatiranje, ustrahovanje, kršitev človekovih pravic in ustavne zlorabe, ki jih stori katera koli stran;

2.  poziva vse burundijske akterje, naj si karseda prizadevajo za ponovno vzpostavitev razmer, ki so potrebne za dialog, v katerem bi se iskala trajna in vključujoča politična rešitev na podlagi postopka znotraj Burundija, ki bi temeljil na sporazumu iz Aruše; ponovno opozarja na ključno vlogo civilne družbe v tovrstnem dialogu;

3.  poziva vse deležnike in politične voditelje, naj se zoperstavijo vsem dejavnostim, katerih namen bi bili kršitve človekovih pravic in nasilje ali spodbujanje k njima, saj bi rešitev krize morala biti miroljubna in politična;

4.  poziva k takojšnjemu končanju nasilja, kršitev človekovih pravic in političnega ustrahovanja nasprotnikov ter k takojšnji razorožitvi vseh oboroženih skupin, povezanih s političnimi strankami, popolnoma v skladu z mednarodnim pravom in človekovimi pravicami;

5.  posebej poudarja, da je v Burundiju v oboroženih skupinah veliko mladih, zato poziva mednarodno skupnost, naj posebno pozornost nameni njihovi ponovni vključitvi v družbo in spodbujanju njihove udeležbe v mirnem političnem procesu;

6.  strogo obsoja vsako manipulacijo z etnično pripadnostjo, ki bi jo opravljali tako vlada kot opozicija, zlasti vsak govor, ki bi povzemal besedišče, uporabljeno med genocidom leta 1994 v Ruandi; poziva vse politične akterje, naj se vzdržijo vseh izjav, ki bi lahko netile nasilje ali sovraštvo proti različnim skupinam burundijske družbe;

7.  podpira prizadevanja za mediacijo Vzhodnoafriške skupnosti, Afriške unije in Organizacije združenih narodov za izboljšanje političnega dialoga o vseh najbolj spornih vprašanjih;

8.  želi opomniti burundijske oblasti na njihovo obveznost, da zagotovijo varnost na ozemlju te države ter človekove pravice, civilne in politične pravice in temeljne svoboščine, kot so opredeljene v burundijski ustavi, afriški listini o človekovih pravicah in pravicah ljudstev ter drugih mednarodnih in regionalnih instrumentih o človekovih pravicah;

9.  ponovno opozarja, da mora Burundi kot ena od pogodbenih strank sporazuma iz Cotonouja spoštovati vse njegove določbe, tudi tiste, povezane s členoma 8 in 9 o političnem dialogu in spoštovanju vseh človekovih pravic in temeljnih svoboščin, temeljnih socialnih pravic in demokracije; pozdravlja odločitev EU, da bo zahtevala sprožitev postopka posvetovanja o primerih nespoštovanja človekovih pravic, demokratičnih načel in pravne države iz člena 96 sporazuma iz Cotonouja;

10.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi dužbenoekonomskih, varnostnih in humanitarnih posledic krize v tej državi in vsej regiji, saj bi lahko ogrozile regionalno stabilnost in sprožile stopnjevanje nasilja ter dodatno širitev nalezljivih bolezni;

11.  izraža hudo zaskrbljenost zaradi težkih razmer burundijskih beguncev, ki so zbežali iz države po začetku krize; poziva mednarodno skupnost, naj nudi ustrezno humanitarno pomoč;

12.  poziva senat Burundija, naj čim prej potrdi nov zakon o medijih, ki ga je narodna skupščina soglasno sprejela 4. marca 2015, in s tem omogoči njegovo objavo in ratifikacijo; poziva burundijsko vlado, naj dekriminalizira medijska kazniva dejanja ter naj zagotovi popolno medijsko svobodo in neodvisnost;

13.  poziva, naj se odlok št. 530/1597 o začasni prekinitvi dejavnosti 10 organizacij s področja človekovih pravic razveljavi in se njihovi bančni računi nemudoma odmrznejo, da bodo lahko svobodno opravljale svojo dejavnost;

14.  poziva k takojšnji brezpogojni izpustitvi oseb, aretiranih zaradi izvrševanja svojih političnih in demokratičnih pravic, vključno s političnimi nasprotniki, novinarji in zagovorniki človekovih pravic;

15.  pozdravlja napotitev opazovalcev za človekove pravice Afriške unije in strokovnjakov, da bi spremljali razmere na področju človekovih pravic, in poudarja, kako pomembno je sodelovanje z njimi, da bi jim olajšali izvajanje njihovega mandata; poleg tega poziva Mednarodno kazensko sodišče, naj v okviru svojih pristojnosti preišče domnevne kršitve človekovih pravic, zagrešene v času te krize;

16.  poziva Komisijo in države članice, naj pomoč Burundiju preusmeri od podpore osrednjemu proračunu na povečanje finančne podpore civilni družbi, pri čemer naj se pomoč osredotoči zlasti na humanitarne in družbenoekonomske težave;

17.  poudarja, da morajo osebe, ki so neposredno ali posredno vpletene v nasilna dejanja in kršitve človekovih pravic individualno odgovarjati in biti privedene pred sodišče, pri tem pa se je treba izogniti nečloveškemu in ponižujočemu ravnanju; podpira omejitev potovanj in zamrznitev sredstev, ki jih je EU naložila burundijskim osebam, subjektom ali organom, vpletenim v načrtovanje, vodenje ali izvrševanje dejanj, ki kršijo mednarodno pravo človekovih pravic ali humanitarno pravo;

18.  ponovno potrjuje prepričanje, da je le prek dialoga in konsenza, ki bo temeljil na spoštovanju sporazuma iz Aruše in burundijske ustave, mogoče doseči trajno politično rešitev, ki bo zagotovila utrditev miru ter krepitev demokracije in pravne države;

19.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu AKP-EU, Komisiji, vladi Burundija, vladam držav Vzhodnoafriške skupnosti, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federici Mogherini, Afriški uniji in generalnemu sekretarju Organizacije združenih narodov.

(1)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0275.

(2)

UL L 257, 2.10.2015, str. 37.

Pravno obvestilo