Postopek : 2015/2979(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-1397/2015

Predložena besedila :

B8-1397/2015

Razprave :

Glasovanja :

PV 17/12/2015 - 9.10
CRE 17/12/2015 - 9.10
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2015)0471

PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 332kWORD 76k
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-1362/2015
14.12.2015
PE574.467v01-00
 
B8-1397/2015

ob zaključku razprave o izjavi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko

v skladu s členom 123(2) Poslovnika


o 20. obletnici Daytonskega mirovnega sporazuma (2015/2979(RSP))


Igor Šoltes, Terry Reintke, Davor Škrlec, Ulrike Lunacek, Monika Vana, Ernest Urtasun, Bodil Valero, Reinhard Bütikofer v imenu skupine Verts/ALE

Resolucija Evropskega parlamenta o 20. obletnici Daytonskega mirovnega sporazuma (2015/2979(RSP))  
B8-1397/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Daytonskega mirovnega sporazuma, njegovega splošnega okvira in dvanajstih prilog,

–  ob upoštevanju resolucije Varnostnega sveta ZN št. 2247 (2015)(1),v kateri je bilo podaljšano dovoljenje za stabilizacijske sile v Bosni in Hercegovini pod vodstvom Evropske unije;

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 7. julija 2005(2), 15. januarja 2009(3) in 9. julija 2015(4) o Srebrenici,

–  ob upoštevanju svojih številnih resolucij o poročilih o napredku o Bosni in Hercegovini,

–  ob upoštevanju Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Bosno in Hercegovino na drugi strani, ki je bil podpisan v Luxembourgu 16. junija 2008, veljati pa je začel 1. junija 2015,

–  ob upoštevanju mnenja Beneške komisije(5) z dne 11. marca 2005 o ustavnih razmerah v Bosni in Hercegovini in pristojnostih visokega predstavnika,

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker je bilo 21. novembra 1995 v Daytonu (Ohio) parafirano besedilo Daytonskega mirovnega sporazuma; ker je bil Daytonski mirovni sporazum podpisan 14. decembra 1995 v Parizu in se je z njim končala najbolj krvava vojna v Evropi od konca druge svetovne vojne;

B.  ker ZN ocenjujejo, da je bilo v vojni v BiH ubitih približno sto tisoč ljudi, več tisoč je bilo hudo ranjenih, več deset tisoč pa je bilo žrtev spolnega nasilja; ker je vojna v BiH povzročila več kot dva milijona razseljenih oseb;

C.  ker je bil Daytonski mirovni sporazum potreben za ustavitev prelivanja krvi, vendar v nasprotju s pričakovanji in upanjem številnih udeleženih strani v mirovnem procesu žal ni ustvaril samozadostne in funkcionalne države Bosne in Hercegovine;

D.  ker je Evropska komisija za demokracijo skozi pravo pri Svetu Evrope (Beneška komisija) podala natančne, zmerne in praktične predloge za celostno reformo ustave BiH;

E.  ker je Evropsko sodišče za človekove pravice leta 2009 v zadevi Sejdić in Finci odločilo, da nekateri deli ustave BiH kršijo Evropsko konvencijo o človekovih pravicah; ker je sodišče leta 2014 v zadevi Zornic odločilo podobno;

F.  ker je leta 2006 t. i. „aprilski sveženj“ ustavnih amandmajev, ki so ga podprli predstavniki večine največjih strank v BiH, vseboval vrsto predlogov, ki naj bi okrepili pristojnosti na državni ravni in odpravili nekatere pomanjkljivosti v delovanju zakonodajne in izvršilne veje oblasti v BiH, vendar za dva glasova ni dosegel potrebnega praga za sprejetje;

G.  ker se Priloga VII k Daytonskemu mirovnemu sporazumu še vedno ne izvaja v celoti; ker je treba najti pravične, celovite in trajne rešitve za notranje razseljene osebe, begunce in druge ljudi, ki jih je prizadela vojna ter za napredek pri izboljšanju socialno-ekonomskega vključevanja tistih, ki so se vrnili v domovino;

H.  ker je v skladu z Mednarodnim odborom Rdečega križa še vedno 10.000 ljudi pogrešanih, njihova usoda pa ostaja neznana(6);

1.  se spominja zgodovinskega dogodka parafiranja in podpisa Daytonskega mirovnega sporazuma, ki je potekal 21. novembra 1995 v Daytonu oziroma 14. decembra v Parizu in s katerim se je končal grozljiv oborožen spopad v osrčju Evrope, za katerega so bile značilne obsežne kampanje etničnega čiščenja, genocida in številni vojni zločini;

2.  pozdravlja, da od novembra 1995 ni bilo resnih varnostnih ali vojaških incidentov, ki bi lahko ogrozili Daytonski mirovni sporazum, in da se je varnost v BiH v zadnjih 20 letih ves čas izboljševala in je zdaj na dobri ravni;

3.  opozarja, da ima Daytonski mirovni sporazum 12 prilog, ki obravnavajo različna vprašanja kot so vojaški vidiki (Priloga 1A), regionalna stabilizacija (Priloga 1B), ustava (Priloga 4), človekove pravice (Priloga 6) ter begunci in razseljene osebe (Priloga 7); poudarja, da je treba 20. obletnico dojemati kot priložnost, da se oceni stopnja izvajanja vseh posameznih prilog;

4.  je globoko prepričan, da je nujno treba reformirati sedanjo ustavo BiH, kot je določena v Prilogi 4, da bi država lahko delovala v korist vseh svojih državljanov in da bi ji omogočili članstvo v EU; poleg tega poudarja, da je gospodarska blaginja možna samo, če temelji na demokratični in vključujoči družbi in državi;

5.  ponavlja, da je EU zavezana evropski perspektivi Bosne in Hercegovine in vseh držav Zahodnega Balkana ter nadaljevanju pristopnega procesa; je prepričan, da sta regionalno sodelovanje in proces evropske integracije najboljši način za spodbujanje sprave in premagovanje sovraštva in delitve;

6.  želi spomniti na prejšnje izjave o reformi daytonske ustave in na svoje vztrajanje pri naslednjih elementih:

•  država bi morala imeti zadostne zakonodajne, proračunske, izvršne in sodne pristojnosti, da bi lahko delovala kot članica EU, oblikovala in vzdrževala delujoč enotni trg ter spodbujala ekonomsko in socialno kohezijo;

•  število upravnih ravni, vključenih v upravljanje države, bi moralo biti sorazmerno s finančnimi sredstvi Bosne in Hercegovine ter temeljiti na smotrni, skladni in učinkoviti delitvi odgovornosti;

•  zaščita bistvenih nacionalnih interesov znotraj Bosne in Hercegovine mora biti skladna s sposobnostjo države za ukrepanje; potrebna je jasna, izčrpna in hkrati ozka razlaga pojma „bistvenih nacionalnih interesov“, da se preprečijo zlorabe s tem povezanega instrumenta veta, ki so etnično utemeljene in namenjene izključno obstrukciji;

•  potrebna je poglobljena revizija mehanizma veta entitet, ki bi ga bilo treba uporabljati le za zadeve, ki spadajo v skupno pristojnost države in entitet;

•  vse manjšinske skupnosti morajo uživati enake pravice kot konstitutivni narodi, kar vključuje odpravo omejitev za izvolitev zaradi etnične pripadnosti, kot predpisujejo določbe Evropske konvencije o človekovih pravicah in ustrezna mnenja Evropske komisije za demokracijo skozi pravo (Beneška komisija) pri Svetu Evrope;

7.  poziva vse politične stranke, naj na odprt in konstruktiven način sodelujejo v tem procesu in uporabijo svetovanje in smernice, ki jih lahko v njem nudi Beneška komisija; pozdravlja in podpira prizadevanja organizacij civilne družbe za vpliv na proces ustavne reforme; pozdravlja odločitev Sveta ministrov iz septembra 2015 o akcijskem načrtu za izvrševanje sodb Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v zadevah Sejdić-Finci in Zornic in ustanovitev komisije za pripravo ustavnih amandmajev;

8.  s tem v zvezi ponovno opozarja, da je treba začeti izvajati Prilogo 7 k Daytonskemu mirovnemu sporazumu, da bi zagotovili trajno vračanje ter pravične, celovite in trajne rešitve za notranje razseljene osebe, begunce in druge osebe, ki jih je prizadela vojna; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je v Bosni in Hercegovini še vedno 84 500 notranje razseljenih oseb; poziva k učinkovitemu izvajanju prenovljene strategije glede Priloge 7 Daytonskega mirovnega sporazuma;

9.  poziva k opustitvi ločevalne nacionalistične in separatistične retorike, ki deli družbo in spodkopava jedro Daytonskega mirovnega sporazuma; je globoko zaskrbljen zaradi izjave, ki jo je 25. aprila 2015 podal kongres Zavezništva neodvisnih socialdemokratov (SNSD) v vzhodnem Sarajevu, s katero je med drugim pozval k referendumu o neodvisnosti Republike Srbske leta 2018; je zaskrbljen tudi zaradi priprav na izvedbo referenduma na ravni entitet o državnem sodstvu in tožilstvu v Republiki Srbski; poudarja, da v skladu z Daytonskim sporazumom Republika Srbska nima pravice do odcepitve; ponovno poudarja, da so se s sprejetjem pisne zaveze vse politične sile, tudi SNSD, zavezale k spoštovanju suverenosti, ozemeljske celovitosti in politične neodvisnosti Bosne in Hercegovine;

10.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, vladam držav članic, vladam in parlamentom Bosne in Hercegovine in njenih entitet ter vladam in parlamentom držav Zahodnega Balkana.

(1)

http://www.un.org/en/ga/search/view_doc.asp?symbol=S/RES/2247(2015)

(2)

UL C 157 E, 6.7.2006, str. 468.

(3)

UL C 46 E, 24.2.2010, str. 111.

(4)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0276.

(5)

http://www.venice.coe.int/webforms/documents/default.aspx?pdffile=CDL-AD(2005)004-e

(6)

https://www.icrc.org/en/document/srebrenica-twenty-years-let-us-not-forget

Pravno obvestilo