PREDLOG RESOLUCIJE o izvajanju člena 42(7) Pogodbe o Evropski uniji
13.1.2016 - (2015/3034(RSP))
v skladu s členom 123(2) Poslovnika
Bodil Valero, Michèle Rivasi, Barbara Lochbihler, Heidi Hautala, Reinhard Bütikofer, Bart Staes, Indrek Tarand, Pascal Durand, Igor Šoltes, Davor Škrlec, Molly Scott Cato v imenu skupine Verts/ALE
B8-0045/2016
Resolucija Evropskega parlamenta o izvajanju člena 42(7) Pogodbe o Evropski uniji
Evropski parlament,
– ob upoštevanju člena 21 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),
– ob upoštevanju člena 42(7) Pogodbe o Evropski uniji (PEU),
– ob upoštevanju člena 222 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in določitve načinov, kako naj EU izvaja solidarnostno klavzulo, iz Sklepa Sveta 2014/415/EU ter enotne ureditve EU za politično odzivanje na krize,
– ob upoštevanju strategije EU za boj proti terorizmu, akcijskega načrta EU za boj proti terorizmu, strategije EU za boj proti radikalizaciji in novačenju za terorizem ter ustreznih smernic,
– ob upoštevanju sklepov Sveta o regionalni strategiji EU za Sirijo in Irak ter za odziv na grožnjo skupine ISIL/Daiš, sprejetih 16. marca 2015,
– ob upoštevanju izjave predsednika Francoske republike na zasedanju francoskega kongresa 16. novembra 2015, v kateri se je skliceval na člen 42(7) PEU in francoskemu obrambnemu ministru naročil, naj začne s posvetovanji glede izvajanja tega člena,
– ob upoštevanju sklepov srečanja obrambnih ministrov EU 17. novembra 2015, na katerem so ministri izrazili enoglasno in popolno podporo Franciji ter pripravljenost zagotoviti vso potrebno pomoč in podporo,
– ob upoštevanju izjav visoke predstavnice na srečanja obrambnih ministrov EU 17. novembra 2015, v katerih je poudarila, da ne gre za operacijo skupne varnostne in obrambne politike, temveč za izvajanje dvostranske pomoči in podpore,
– ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,
A. ker je 13. novembra 2015 v Parizu prišlo do vrste usklajenih terorističnih napadov, zaradi katerih je umrlo vsaj 130 ljudi iz več kot 26 držav, ranjenih pa je bilo 368 ljudi;
B. ker so nedavne napade islamističnih teroristov v državah članicah EU, tudi v Parizu (Charlie Hebdo, Hyper Casher, 13. november 2015), Københavnu (sinagoga, kulturni center) in Bruslju (judovski muzej), izvedli pretežno državljani EU, ki so bili rojeni in so prebivali v državah članicah EU;
C. ker so ministri za notranje zadeve EU na neformalnem srečanju 30. januarja 2015 v Rigi dosegli dogovor o okrepitvi sodelovanja med policijskimi in varnostnimi službami, da bi se izboljšala izmenjava informacij o nevarnih posameznikih, in o skupnem ukrepanju proti širjenju nezakonitega strelnega orožja in financiranju terorizma;
D. ker se zdi, da pred napadi v Parizu 13. novembra 2015 sodelovanje in usklajevanje med več nacionalnimi policijami in obveščevalnimi službami ni bilo ustrezno;
E. ker se je francoski predsednik 16. novembra 2015 odločil za vojaški odziv na napade v Parizu s sklicevanjem na člen 42(7) PEU;
F. ker so zato francosko obrambno ministrstvo in ustrezna francoska veleposlaništva občutno povečala dvostranske stike z nekaterimi državami članicami EU, denimo Združenim kraljestvom, Nemčijo, Italijo, Španijo in Nizozemsko, da bi pridobila vojaško podporo in nadomestne sile v Siriji, Iraku in na območju Sahela;
G. ker naj visoka predstavnica in ESZD ne bi bili vključeni v nobeno dejavnost, povezano z uporabo člena 42(7) PEU, specializirani organi in delovne skupine EU, kot je vojaški odbor EU, pa doslej niso bili zaprošeni za mnenje;
H. ker je EU sprejela strategijo za boj proti terorizmu, ki se opira tako na instrumente Skupnosti kot na medvladna sredstva na področju skupne zunanje in varnostne politike; ker ta strategija predlaga, da se ukrepi EU organizirajo okrog štirih ciljev – preprečevanja, zaščite, pregona in odziva;
I. ker odzivanje EU na terorizem vključuje spodbujanje demokracije, dialoga in dobrega upravljanja, da bi se odpravili temeljni vzroki nasilnega ekstremizma; ker bi bilo mogoče pristop EU označiti kot kazenskopravni pristop;
J. ker je člen 222 PDEU posebej oblikovan za to, da sproži dobro usklajeno ukrepanje EU kot odziv na teroristični napad, pri čemer je posebna pozornost namenjena policijskemu sodelovanju in civilni zaščiti, ob uporabi številnih instrumentov in skladov Skupnosti;
1. je globoko pretresen zaradi brutalnosti in nečloveškosti terorističnih napadov v Parizu 13. novembra 2015;
2. izraža globoko sočustvovanje in izreka sožalje družinam in prijateljem žrtev vseh napadov islamističnih teroristov v državah članicah EU; odločno izraža solidarnost s Parižani in celotnim francoskim narodom;
3. odločno obsoja teroristične napade v Parizu 13. novembra 2015 in poziva vse Evropejce, naj se nanje odzovejo z več demokracije, odprtosti, svobode in spoštovanja človekovih pravic;
4. poziva k resnično evropskemu odzivu na teroristične napade; je prepričan, da je zato potrebno več evropskega sodelovanja v boju proti terorizmu; poziva države članice EU, Svet in Komisijo, naj uporabijo številne strategije, smernice, instrumente, sklade in postopke, ki že obstajajo, da odgovorne za napade privedejo pred sodišče in preprečijo nove teroristične napade;
5. opozarja, da naj bi bila oziroma je večina vpletenih v teroristične napade islamističnih teroristov v državah članicah EU državljanov EU, ki so bili rojeni in so prebivali v EU;
6. poziva, naj se povečajo prizadevanja na področju deradikalizacije, pa tudi k nadzorovanju tistih, za katere se domneva, da so nevarni in pripravljeni uporabiti silo ali novačiti druge za teroristične namene;
7. je trdno prepričan, da bi se morale države članice EU na terorizem odzvati z doslednim spoštovanjem Ustanovne listine OZN, mednarodnega prava, mednarodnega humanitarnega prava, mednarodnega prava človekovih pravic, Evropske listine o temeljnih pravicah ter vrednot in načel iz svojih ustav;
8. z zaskrbljenostjo opaža povsem vojaško naravo odzivov na uporabo člena 42(7); izraža pomisleke glede zelo močne dvostranske narave sedanjega pristopa, zaradi česar se slabijo skupne institucije, instrumenti, načela in vrednote EU;
9. je globoko prepričan, da bodo številne skupine skrajnežev in akterji na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, tudi tako imenovana islamska država, poraženi ali občutno oslabljeni le z zelo močnim in usklajenim delovanjem EU in njenih držav članic pri iskanju politične rešitve za konflikte v Siriji, Iraku, Jemnu, Libiji ter med Saudovo Arabijo in Iranom; poziva visoko predstavnico Federico Mogherini in zunanje ministre EU, naj v zvezi s tem okrepijo svoja diplomatska prizadevanja;
10. poziva Svet in države članice, naj čim prej razvijejo in sprejmejo politični okvir, ki bo pomagal usmerjati izvajanje člena 42(7) PEU in bo vseboval časovni okvir, klavzulo o pregledu in mehanizme za spremljanje; je trdno prepričan, da bi bilo treba o vseh nacionalnih, dvostranskih ali večstranskih ukrepih, ki bi sledili uporabi člena 42(7), uradno obvestiti Svet in – istočasno – javnost;
11. opozarja, da člen 42(7) za nobeno državo članico EU ne more predstavljati zaveze, da vojaško posreduje v tretji državi;
12. še naprej zagovarja celovit pristop k deradikalizaciji, preprečevanju nasilnega ekstremizma in boju proti terorizmu, ki se osredotoča na krepitev socialne kohezije, preprečevanje kriminala, ciljno usmerjeno delovanje policije in varnostne ukrepe, ki temeljijo na posamičnih sumih ali konkretnih grožnjah, o katerih presojajo ljudje, ne stroji; poleg tega poudarja, da je treba poostriti pravila o nakupu in posedovanju orožja, pravila o izvozu orožja ter okrepiti boj proti nezakoniti trgovini z orožjem;
13. spodbuja, naj se v prihodnosti namesto klavzule o vzajemni pomoči iz člena 42(7) uporablja solidarnostna klavzula iz člena 222 PDEU, saj je slednja posebej oblikovana za boj proti terorističnim grožnjam v Evropi ter obravnava nizko raven sodelovanja in usklajevanja med organi kazenskega pregona v Evropi; opozarja, da na podlagi člena 222 PDEU ni mogoče sprožiti dodatnih vojaških prispevkov za misije OZN in EU, ki so že v teku; poziva države članice EU, naj povečajo prispevke za misije OZN in EU, zlasti v Maliju in Srednjeafriški republiki, glede na to, da se utegne zmanjšati prispevek Francije;
14. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje predsedniku Evropskega sveta, predsedniku Evropske komisije, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter generalnemu sekretarju OZN.