Postopek : 2015/3035(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0050/2016

Predložena besedila :

B8-0050/2016

Razprave :

Glasovanja :

Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2016)0020

PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 369kWORD 127k
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0050/2016
14.1.2016
PE575.952v01-00
 
B8-0050/2016

ob zaključku razprave o izjavi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko

v skladu s členom 123(2) Poslovnika


o prednostnih nalogah EU za zasedanja Sveta OZN za človekove pravice v letu 2016 (2015/3035(RSP))


Andrzej Grzyb, Cristian Dan Preda, Therese Comodini Cachia, Marija Gabriel (Mariya Gabriel), László Tőkés, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Davor Ivo Stier, Bogdan Brunon Wenta, Fernando Ruas, Bogdan Andrzej Zdrojewski, Teodoros Zagorakis (Theodoros Zagorakis), Ramón Luis Valcárcel Siso v imenu skupine PPE

Resolucija Evropskega parlamenta o prednostnih nalogah EU za zasedanja Sveta OZN za človekove pravice v letu 2016 (2015/3035(RSP))  
B8-0050/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah in konvencij Združenih narodov o človekovih pravicah ter pripadajočih izbirnih protokolov,

–  ob upoštevanju resolucije generalne skupščine Združenih narodov št. 60/251 o ustanovitvi Sveta OZN za človekove pravice,

–  ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah, Evropske socialne listine ter Listine EU o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju akcijskega načrta EU za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2015–2019,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Svetu OZN za človekove pravice,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o kršitvah človekovih pravic, tudi resolucij o razpravah o primerih kršitev človekovih pravic, demokracije in pravne države (v skladu s členom 135 poslovnika);

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. decembra 2015 o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji v svetu v letu 2014 ter politiki Evropske unije na tem področju(1),

–  ob upoštevanju členov 2, 3(5), 18, 21, 27 in 47 Pogodbe o Evropski uniji,

–  ob upoštevanju letnega poročila Sveta za človekove pravice, pripravljenega za generalno skupščino OZN,

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker so v letih 2015 in 2016 obletnice večjih dogodkov, pomembnih za uveljavljanje človekovih pravic, miru in varnosti: 70. obletnica ustanovitve Združenih narodov, 50. obletnica Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah ter Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, 30. obletnica Deklaracije OZN o pravici do razvoja (1986) in 20. obletnica Pekinške izjave in izhodišč za ukrepanje (1995), ter 15. obletnica prelomne resolucije Varnostnega sveta OZN o ženskah, miru in varnosti (2000) ter razvojnih ciljev tisočletja (2000);

B.  ker so si vse države dolžne prizadevati za spoštovanje človekovih pravic, ne glede na rasno pripadnost, izvor, veroizpoved, spol ali barvo in ker želi ponovno poudariti svojo zavezanost nedeljivosti človekovih pravic (državljanskih, političnih, gospodarskih, socialnih ali kulturnih), saj so medsebojno povezane in soodvisne, in če odrečemo eno, to neposredno in škodljivo vpliva na druge; ker so vse države dolžne spoštovati temeljne pravice svojih prebivalcev ter na nacionalni ravni konkretno ukrepati za njihovo spoštovanje, na mednarodni ravni pa je njihova dolžnost medsebojno sodelovati za odpravo ovir pri uveljavljanju človekovih pravic na vseh področjih;

C.  ker so spoštovanje, spodbujanje in varovanje univerzalnosti človekovih pravic del etičnega in pravnega reda Evropske unije ter eden od temeljev evropske enotnosti in celovitosti;

D.  ker delovanje Unije v odnosih s tretjimi državami temelji na členu 21 Lizbonske pogodbe, ki potrjuje univerzalnost in nedeljivost človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter zahteva spoštovanje človekovega dostojanstva, načel enakosti in solidarnosti in načel Ustanovne listine ZN in mednarodnega prava;

E.  ker je treba spoštovanje človekovih pravic uveljaviti na vseh političnih področjih, povezanih z mirom in varnostjo, razvojnim sodelovanjem, trgovino in naložbami, podnebnimi spremembami in bojem proti terorizmu, saj jih ne moremo obravnavati ločeno od spoštovanja človekovih pravic;

F.  ker so države članice ZN sprejele in se zavezale agendi 2030, ki se zavzema za svet splošnega spoštovanja človekovih pravic in dostojanstva, načel pravne države, pravosodja, enakosti in nediskriminacije;

G.  ker redna zasedanja Sveta za človekove pravice, imenovanje posebnih poročevalcev, mehanizem splošnega rednega pregleda in posebni postopek, v katerem se obravnavajo bodisi razmere v posameznih državah bodisi posamezne teme, prispevajo k uveljavljanju in spoštovanju človekovih pravic, demokracije in pravne države;

H.  ker imajo nekatere sedanje članice Sveta OZN za človekove pravice dvomljivo zgodovino na področju človekovih pravic, tudi v smislu sodelovanja v okviru posebnega postopka OZN in izpolnjevanja obveznosti poročanja organom OZN, ki spremljajo izvajanje sporazumov na področju človekovih pravic;

Svet OZN za človekove pravice

1.  pozdravlja imenovanje veleposlanika Choi Kyong-lima za predsednika Sveta OZN za človekove pravice za leto 2016;

2.  pozdravlja letno poročilo Sveta OZN za človekove pravice, pripravljenega za generalno skupščino OZN, ki zajema njegovo 28., 29. in 30 zasedanje;

3.  ponavlja svoje stališče, da bi bilo treba članice Sveta za človekove pravice izvoliti izmed držav, ki vzdržujejo spoštovanje človekovih pravic, pravne države in demokracije, in poziva države članice OZN, naj med drugim spodbujajo merila uspešnosti na področju človekovih pravic v vseh državah, ki kandidirajo za izvolitev v Svet OZN za človekove pravice; poziva k oblikovanju zavezujočih postopkov za preverjanje skladnosti z merili za članstvo v Svetu OZN za človekove pravice; je zaskrbljen zaradi stanja na področju človekovih pravic v nekaterih novo izvoljenih članicah Sveta OZN za človekove pravice in poudarja, da je pomembno ohraniti neodvisnost tega organa, da bo lahko še naprej učinkovito in nepristransko opravljal svoje naloge;

4.  znova izraža podporo posebnim postopkom in neodvisnosti nosilcev mandata, saj jim to omogoča popolnoma nepristransko opravljanje funkcije, ter vse države poziva, naj sodelujejo pri teh postopkih;

5.  ponovno zatrjuje, da je univerzalnost splošnega rednega pregleda pomembna za celovito razumevanje stanja na področju človekovih pravic v vseh državah članicah OZN, in ponavlja svojo podporo drugemu ciklu pregleda, ki se osredotoča na izvajanje priporočil, sprejetih v prvem ciklu; kljub temu znova poziva, naj se v nadaljevanju procesa splošnega rednega pregleda ponovno preučijo priporočila, ki jih države niso sprejele v prvem ciklu;

6.  poudarja, da je treba v procesu splošnega rednega pregleda zagotoviti popolno sodelovanje široke palete deležnikov, zlasti civilne družbe, in da je treba preprečiti vsakršne omejitve v zvezi s tem;

7.  poziva EU in Komisijo, naj ukrepata na podlagi priporočil iz splošnega rednega pregleda v političnih dialogih EU z zadevnimi državami, da bi poiskali načine in sredstva za izvajanje teh priporočil z državnimi in regionalnimi strategijami;

8.  pozdravlja, da je Urad visokega komisarja OZN za človekove pravice sprožil pobudo za spremembe, ki naj bi izboljšala in okrepila prisotnost pisarn OZN za človekove pravice z ustanovitvijo osmih regionalnih središč za spremljanje in spodbujanje spoštovanja človekovih pravic, ki naj bi neposredno sodelovala s partnerji, da bi priporočila mehanizmov za človekove pravice pretvorili v dejanske spremembe na terenu;

Državljanske in politične pravice

9.  izraža zaskrbljenost zaradi ustavnih reform v nekaterih državah članicah, katerih namen je spremeniti omejitev trajanja predsedniškega mandata, kar je vprašanje, ki je v nekaterih primerih sprožilo z volitvami povezano nasilje; ponovno potrjuje, da je spoštovanje državljanskih in političnih pravic, vključno s posameznikovo in kolektivno svobodo izražanja, svobodo zbiranja in združevanja, edini pokazatelj demokratične, strpne in pluralistične družbe;

10.  ponovno poudarja, da so svobodne, pristne in redno organizirane volitve na podlagi splošne in enake volilne pravice temeljna pravica, ki bi jo morali imeti vsi državljani v skladu s Splošno deklaracijo o človekovih pravicah (člen 21(3)) ter Mednarodnim paktom o državljanskih in političnih pravicah (člen 25); potrjuje, da sta svoboda izražanja ter živahno okolje, značilno za neodvisno in pluralistično civilno družbo, osnovni pogoj za uveljavljanje spoštovanja človekovih pravic;

11.  opozarja, da je svoboda misli, vesti, veroizpovedi in prepričanja temeljna človekova pravica, ki je priznana v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah, zagotavlja pa jo tudi člen 18 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah; izraža zaskrbljenost, ker nekatere države še vedno ne spoštujejo standardov OZN, kršijo svobodo veroizpovedi in prepričanja ter se pri tem zatekajo k državni represiji, ki lahko vključuje telesne in zaporne kazni, pretirane globe in celo smrtno kazen; je zaskrbljen zaradi vse pogostejšega pregona skupin, katerih veroizpoved ali prepričanje je manjšinsko, vključno s krščanskimi skupnostmi, pa tudi zaradi nezakonitega povzročanja škode na njihovih krajih zbiranja; podpira poročilo posebnega poročevalca OZN za svobodo veroizpovedi in prepričanja o nasilju, storjenem v imenu "veroizpovedi"; poziva EU, naj začne izvajati njegova priporočila o pobudah za medverski dialog;

12.  pozdravlja zavezanost EU k spodbujanju svobode veroizpovedi ali prepričanja v okviru mednarodnih forumov, tudi s podpiranjem pooblastila posebnega poročevalca OZN za svobodo veroizpovedi in prepričanja; v celoti podpira prakso, da EU prevzema vodilno vlogo v Svetu OZN za človekove pravice in Generalni skupščini OZN pri tematskih resolucijah o tem vprašanju; zahteva konkretne ukrepe za učinkovito izvajanje in izboljšanje smernic EU za spodbujanje in zaščito svobode veroizpovedi in prepričanja; meni, da bi bilo treba ukrepe sprejeti v okviru mednarodnih in regionalnih forumov, in sicer z ohranjanjem odprtega, preglednega in rednega dialoga z verskimi združenji in skupnostmi, kakor je navedeno v členu 17 Pogodbe o delovanju Evropske unije;

13.  obsoja, da vladne sile v številnih tretjih državah nenehno nadlegujejo in pridržujejo zagovornike človekovih pravic; izraža zaskrbljenost zaradi nepoštene in restriktivne zakonodaje, vključno z omejevanjem financiranja iz tujine, zaradi česar imajo dejavnosti civilne družbe vse manj manevrskega prostora; poziva vse vlade, naj spodbujajo in podpirajo svobodo medijev, organizacije civilne družbe in dejavnosti zagovornikov človekovih pravic ter jim omogočijo, da bodo delovali brez ustrahovanja, represije ali groženj;

14.  ponovno izraža svoje dolgotrajno nasprotovanje smrtni kazni, mučenju in krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju v vseh primerih in v vseh okoliščinah; znova poudarja, da odprava smrtne kazni prispeva k uveljavljanju človekovega dostojanstva, in ponovno potrjuje zavezanost pravici do življenja in človekovega dostojanstva vsakega posameznika;

15.  izreka pohvalo za precejšnji doseženi napredek, saj so mnoge države ukinile smrtno kazen, medtem ko so druge sprejele zakonodajne ukrepe za njeno odpravo; izraža pa obžalovanje, ker so v zadnjih petih letih nekatere države ponovno začele izvajati usmrtitve; poziva države, ki so odpravile smrtno kazen ali imajo dolgotrajni moratorij nanjo, naj ohranijo svoje zaveze;

16.  meni, da sodobne digitalne tehnologije po vsem svetu prinašajo prednosti in izzive za zaščito pravice do zasebnosti, za uveljavljanje svobode izražanja v spletu po vsem svetu ter za zaščito, saj se te tehnologije pogosto uporabljajo za širjenje ekstremistične in teroristične propagande ter kot sredstvo za novačenje; v zvezi s tem pozdravlja imenovanje posebnega poročevalca o pravici do zasebnosti v digitalni dobi, čigar mandat zajema vprašanja nadzora in zasebnosti, ki zadevajo ljudi v spletu in zunaj njega;

Socialne in ekonomske pravice

17.  priznava prizadevanja Sveta OZN za človekove pravice, da bi vsem človekovim pravicam dali enako podlago in enak poudarek, in sicer z imenovanjem nosilcev mandatov za posebni postopek za ekonomske, socialne in kulturne pravice;

18.  je močno zaskrbljen zaradi povečanja skrajne revščine, ki ogroža polno uživanje vseh človekovih pravic; v zvezi s tem pozdravlja poročilo posebnega poročevalca Združenih narodov za človekove pravice o skrajni revščini in človekovih pravicah (A/HRC/29/31) in podpira njegove predloge za odpravo skrajne revščine; meni, da se je treba v boju proti revščini posvetiti problemu naraščajočih neenakosti ter da se je treba zavzemati za socialne in ekonomske pravice, zlasti z olajševanjem dostopa do hrane, vode, izobraževanja, zdravstvene oskrbe in bivališč;

19.  meni, da korupcija, izogibanju plačilu davkov, slabo upravljanje javnih dobrin in pomanjkanje odgovornosti ogrožajo enakopravno uživanje človekovih pravic in spodjedajo demokratične procese, kot so pravna država in pravično izvajanje sodne oblasti; meni, da so ukrepi za zagotavljanje spoštovanja človekovih pravic, predvsem pravice do obveščenosti, svobode izražanja in pravice do zbiranja, pravice do neodvisnega sodstva ter do demokratične udeležbe v javnih zadevah, bistvenega pomena za boj proti korupciji;

Podjetništvo in človekove pravice

20.  podpira učinkovito in celovito izvajanje vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah v EU in zunaj nje, tudi z oblikovanjem nacionalnih akcijskih načrtov; poudarja, da je treba sprejeti vse potrebne ukrepe za obravnavo vrzeli pri dejanskem izvajanju vodilnih načel OZN, vključno z dostopom do pravnega varstva in pravnih sredstev;

21.  poziva OZN in EU, naj obravnavata vprašanje zagovornikov zemljiških pravic, ki so žrtve povračilnih ukrepov, tudi v obliki groženj, nadlegovanja, samovoljnih aretacij, napadov in umorov; poziva, naj se v projekte na temo človekovih pravic v sklopu mehanizmov OZN in akcijskega načrta EU za človekove pravice in demokracijo sistematično vključuje zagovornike zemljiških pravic;

22.  pozdravlja pobudo visokega komisarja OZN za človekove pravice za izboljšanje projekta za odgovornost in odpravo krivic, s katerim naj bi prispevali k pravičnemu in učinkovitejšemu sistemu pravnih sredstev nacionalnega prava, zlasti v primerih hude kršitve človekovih pravic v poslovnem sektorju; poziva vse vlade, naj izpolnijo svojo dolžnost v zvezi z zagotavljanjem spoštovanja človekovih pravic in dostopa do sodnega varstva za žrtve, ki se pri dostopanju do pravnih sredstev na nacionalni in mednarodni ravni soočajo s praktičnimi in pravnimi izzivi;

23.  ugotavlja, da je prva seja odprte medvladne delovne skupine za pripravo mednarodnega pravno zavezujočega instrumenta o nadnacionalnih družbah in drugih podjetjih v zvezi s človekovimi pravicami, kot je bila ustanovljena z resolucijo Sveta OZN za človekove pravice z dne 26. junija 2014, potekala julija 2015; poziva EU in njene države članice, naj spremljajo razpravo o omenjenem mednarodnem instrumentu;

Migracije

24.  je zaskrbljen zaradi najhujše migracijske krize po drugi svetovni vojni, do katere je prišlo zaradi vse večjega števila posameznikov, ki so bili prisiljeni zapustiti dom zaradi preganjanja, oboroženih spopadov in vsesplošnega nasilja ter poiskati zaščito in boljše življenje, na nevarni poti pa tvegajo življenje;

25.  poziva vse države, naj sprejmejo na človekovih pravicah temelječ pristop k migracijam, pri tem pa posebno pozornost namenijo položaju marginaliziranih in prikrajšanih skupin migrantov, kot so ženske in otroci; poziva vse države, naj obravnavajo nasilje na podlagi spola nad ženskami in dekleti, ter poudarja, da je politike priseljevanja pomembno oblikovati z vidika enakosti med spoloma, da bi zadovoljili posebne potrebe obeh spolov;

26.  poudarja, da za sedanjo migracijska kriza, kot je doslej še ni bilo, velja mednarodna odgovornost, tako za vzroke kot za sredstva, potrebna za njeno obvladovanje; poziva vse države članice OZN, naj sodelujejo in zagotavljajo prispevek pri obravnavi vzrokov in posledic migracijske krize; opozarja, da so vse države dolžne spoštovati in varovati človekove pravice vseh posameznikov, ki so v njihovi pristojnosti, ne glede na državljanstvo ali poreklo; opozarja, da so vsi sporazumi o sodelovanju na področju priseljevanja in o ponovnem sprejemu z državami zunaj EU skladni z mednarodnim pravom;

27.  poziva EU in države članice, naj v sklopu zunanje politike povečajo podporo za boj proti trgovini z ljudmi ter se posebej osredotočijo na zaščito žrtev, zlasti mladoletnikov; meni, da bi morala EU okrepiti sodelovanje s tretjimi državami in drugimi ustreznimi akterji, saj bi to prispevalo k izmenjavi dobre prakse in razbitju mednarodnih tihotapskih mrež; pozdravlja poročilo posebne poročevalke o trgovini z ljudmi, zlasti z ženskami in otroki, z dne 3. avgusta 2015;

28.  poziva mednarodno skupnost, naj sprejme vse potrebne ukrepe, da bi preprečila dodatne migracijske pritiske, ter okrepi in nadgradi ustrezne agencije, kot sta Urad Visokega komisarja ZN za begunce in Frontex;

Podnebne spremembe in človekove pravice

29.  pozdravlja pariški sporazum v sklopu Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, ki vključuje blažitev, prilagajanje, razvoj in prenos tehnologije ter krepitev zmogljivosti; poziva vse podpisnice, naj uresničijo svoje zaveze;

30.  opozarja, da škodljivi vplivi podnebnih sprememb pomenijo neposredno in morebiti nepopravljivo globalno grožnjo polnemu uživanju človekovih pravic, še posebej pa bodo vplivali na ranljive skupine, katerih pravice so že tako negotove; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da naj bi nesreče, povezane s podnebjem, kot so dvigovanje morske gladine ali ekstremni vremenski pojavi, ki povzročajo suše in poplave, po pričakovanjih povzročile še več smrtnih žrtev, razseljevanje prebivalstva ter pomanjkanje hrane in vode;

Pravice žensk

31.  pozdravlja nedavno resolucijo varnostnega sveta OZN št. 2242 o ženskah, miru in varnosti, po kateri so ženske osrednji element vseh prizadevanj za reševanje svetovnih izzivov, na primer naraščajočega nasilnega ekstremizma, podnebnih sprememb, migracij, trajnostnega razvoja, miru in varnosti; pozdravlja ugotovitve globalne študije OZN o izvajanju resolucije varnostnega sveta OZN št. 1325 o ženskah, miru in varnosti, v kateri je bilo poudarjeno, da sta vodilna vloga in udeležba žensk pri reševanju konfliktov in vzpostavljanju miru izjemno pomembni ter da je njihovo sodelovanje izboljšalo humanitarno pomoč, okrepilo prizadevanja mirovnih sil, spodbudilo sklenitev mirovnih pogovorov in prispevalo k boju proti nasilnemu ekstremizmu;

32.  je ogorčen, da je dobilo nasilje nad ženskami z nastajanjem nasilnih ekstremističnih skupin, kot sta Daiš v Siriji in Iraku ter Boko Haram v zahodni Afriki, novo razsežnost, saj je postalo spolno nasilje sestavni del ciljev, ideologije ter vira prihodkov teh skupin skrajnežev, zaradi česar je mednarodna skupnost postavljena pred ključen nov izziv; poziva vse vlade in institucije OZN, naj okrepijo svojo zavezo v boju proti tem zločinom ter naj ženskam povrnejo dostojanstvo s sodnimi postopki, povrnitvijo škode in podporo;

33.  poudarja, kako pomembno je zagotoviti neodvisnost žensk z obravnavo neenakosti med spoloma, zaradi katere so ženske in dekleta v času konfliktov bolj ranljive, ter poziva OZN in vse države članice, naj sprejmejo konkretne ukrepe za zagotovitev neodvisnosti žensk, njihovo dejavno vključenost v preprečevanje in reševanje konfliktov, pa tudi v mirovna pogajanja in proces vzpostavljanja miru, in sicer s povečanjem njihove zastopanosti na vseh ravneh odločanja v nacionalnih, regionalnih in mednarodnih institucijah ter mehanizmih;

Pravice otrok

34.  opozarja, da Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah, ki je bila sprejeta leta 1989 in je najširše ratificirana mednarodna pogodba, določa vrsto otrokovih pravic, vključno s pravico do življenja, pravico do zdravja, izobraževanja in igre, pa tudi pravico do družinskega življenja, do zaščite pred nasiljem in diskriminacijo ter do izražanja svojih stališč; poziva vse podpisnice konvencije, naj spoštujejo svoje obveznosti;

35.  pozdravlja, da OZN načrtuje začetek svetovne študije, s katero naj bi z analizo spremljanja in vrednotenja ugotovili, kako se veljavna mednarodna zakonodaja in standardi izvajajo na terenu, in ocenili konkretne možnosti, da bi države izboljšale svoje politike in odzive; poziva vse države, naj študijo podprejo in dejavno sodelujejo v njej;

Boj proti terorizmu

36.  pozitivno ocenjuje dokument s smernicami za boj proti terorizmu, ki sta ga pripravili ESZD in Komisija in katerega namen je zagotoviti spoštovanje človekovih pravic pri načrtovanju in izvajanju projektov pomoči za boj proti terorizmu, v katerih sodelujejo tretje države; v zvezi s tem opominja, da je spoštovanje temeljnih pravic in svoboščin temelj uspešnih protiterorističnih politik, vključno z rabo digitalnih tehnologij za nadzor; poudarja, da je treba v okviru boja proti teroristični in ekstremistični propagandi ter metodam novačenja oblikovati učinkovite komunikacijske strategije, prilagojene sodobnim digitalnim tehnologijam; podpira mednarodna prizadevanja, da se ustavijo kršitve človekovih pravic s strani ISIS/Daiša;

Demokratizacija

37.  priporoča, naj EU okrepi prizadevanja za oblikovanje bolj celovitega pristopa k procesom demokratizacije, v katerih so svobodne in poštene volitve zgolj ena razsežnost, ter tako pozitivno prispeva h krepitvi demokratičnih institucij; meni, da bi bilo treba s širjenjem primerov najboljše prakse pri tranziciji v okviru širitvene in sosedske politike podpirati in krepiti druge procese demokratizacije po vsem svetu;

EU in vključevanje vprašanja človekovih pravic

38.  poziva EU, naj podpira univerzalnost in nedeljivost človekovih pravic, vključno z državljanskimi, političnimi, ekonomskimi, socialnimi in kulturnimi pravicami, in sicer v skladu s členom 21 Lizbonske pogodbe ter splošnimi določbami o zunanjem delovanju Unije;

39.  ponovno poziva EU, naj sprejme pristop na podlagi pravic in vključi spoštovanje človekovih pravic v sodelovanje na področjih trgovine, naložb, javnih storitev in razvoja, pa tudi v skupno varnostno in obrambno politiko; poleg tega poudarja, da bi morala mora politika EU na področju človekovih pravic zagotoviti, da bodo notranje in zunanje politike usklajene, kot zahteva Pogodba o EU;

40.  poudarja pomen, ki ga EU pripisuje cilju trajnostnega razvoja 16 o miru in pravičnosti iz agende 2030, ki bi moral biti prednostna naloga v vseh zunanjih in notranjih ukrepih, zlasti ko gre za financiranje razvojnega sodelovanja;

Države v okviru mehanizma splošnega rednega pregleda

Gruzija

41.  pozdravlja članstvo Gruzije v Svetu za človekove pravice in nedavni splošni redni pregled o Gruziji; je seznanjen s pomembnimi zakonodajnimi reformami, ki so prinesle nekaj napredka in izboljšav na področju sodstva in kazenskega pregona, državnega tožilstva, boja proti slabemu ravnanju, pravic otrok, pa tudi na področju varstva zasebnosti in osebnih podatkov ter notranje razseljenih oseb;

42.  poziva gruzijske oblasti, naj prekinejo vsakršno slabo ravnanje, zlasti ko gre za pripor pred sojenjem in zapiranje uradnikov prejšnje vlade, saj je mogoče to obravnavati kot primere selektivne pravičnosti; je zelo zaskrbljen, ker se pravosodni sistem uporablja kot instrument za boj proti političnim nasprotnikom; ostaja zaskrbljen zaradi svobode izražanja, pluralnosti medijev ter onemogočanjem dostopa opazovalcem do zasedenih regij Abhazija in Chinvalska regija/Južna Osetija, kjer še prihaja do obsežnih kršitev človekovih pravic, in poziva gruzijsko vlado, naj sprejme ustrezne ukrepe, da bi zagotovila nadaljnjo obravnavo priporočil, podanih med splošnim rednim pregledom;

Libanon

43.  izreka pohvalo Libanonu zaradi politike odprte meje in sprejema, ki jo že leta izvaja glede beguncev iz Palestine, Iraka in Sirije, poudarja, da ima ta država v svetovnem merilu največje število beguncev na prebivalca, saj je vsaka četrta oseba begunec, ter poziva EU, naj državi nameni več sredstev in tesneje sodeluje z njenimi organi, da bi ji pomagali ohraniti varstvo pravic beguncev in prosilcev za azil; je v zvezi s tem zaskrbljen zaradi domnevno visokega števila primerov porok otrok in/ali prisilnih porok med sirskimi begunci; spodbuja libanonsko vlado, naj razmisli o reformi zakona, ki reja vstop v Libanon, bivanje v tej državi in izstop iz nje;

44.  podpira priporočila Odbora OZN za odpravo diskriminacije žensk, ki pozivajo k ukrepom za povečanje ozaveščenosti migrantk, ki delajo v gospodinjstvu, o njihovih človekovih pravicah v skladu s Konvencijo o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, katere pogodbenica je država Libanon; poudarja zlasti, da je treba ukiniti sistem Kafala in zagotoviti dejanski dostop do sodstva za migrantke, ki delajo v gospodinjstvu, tudi z zagotavljanjem njihove varnosti in bivanja med pravnimi in upravnimi postopki, povezanimi z njihovim statusom;

Mavretanija

45.  poudarja, da je mavretanska vlada sicer dosegla napredek na področju sprejemanja zakonodajnih ukrepov, namenjenih preprečevanju vseh vrst suženjstva in suženjstvu podobnih praks, vendar pa neučinkovito izvajanje prispeva k njihovemu ohranjanju; poziva oblasti, naj sprejmejo zakon proti suženjstvu in začnejo sistematično in redno po vsej državi zbirati razčlenjene podatke o vseh oblikah suženjstva ter izvedejo temeljito, na dokazih temelječo študijo o zgodovini in naravi suženjstva, da bi to prakso izkoreninili;

46.  poziva mavretanske oblasti, naj v skladu z mednarodnimi konvencijami in lastnim nacionalnim pravom dovolijo svobodo govora in združevanja; poziva tudi k izpustitvi Birama Dah Abeida, Bilala Ramdaneja in Džibija Sova, da bodo lahko nadaljevali nenasilno kampanjo proti nadaljevanju suženjstva, ne da bi se bali nadlegovanja ali ustrahovanja;

Mjanmar

47.  pozdravlja potek konkurenčnih volitev 8. novembra 2015, ki so pomemben mejnik pri prehodu države v demokracijo; je zadovoljen s predanostjo mjanmarskih volivcev nadaljnji demokratizaciji države; je kljub temu še vedno zaskrbljen zaradi ustavnega okvira teh volitev, v skladu s katerih je 25 % sedežev v parlamentu namenjenih predstavnikom vojske; priznava dosedanji napredek na področju človekovih pravic, ugotavlja pa, da so razmere na številnih področjih še vedno zaskrbljujoče, vključno s pravicami manjšin ter pravico izražanja in mirnega zbiranja; podpira Mjanmar pri potekajoči politični tranziciji v smeri demokracije, miru, stabilnosti in gospodarskega razvoja;

48.  obsoja diskriminacijo manjšine Rohingja, ki jo stopnjuje tudi dejstvo, da ta skupnost nima pravnega statusa, in povečanje sovražnega govora proti nebudistom; poziva k celovitim, preglednim in neodvisnim preiskavam vseh poročil o kršitvah človekovih pravic manjšine Rohingja in meni, da štirje zakoni, namenjeni zaščiti rase in vere, ki jih je parlament sprejel leta 2015, vključujejo diskriminacijske vidike, ki se nanašajo na spol; znova zahteva, da se uradu visokega komisarja za človekove pravice dovoli, da v tej državi ustanovi urad; poudarja, da je treba pred zaključkom pogajanj o sporazumu o naložbah med EU in Mjanmarjem opraviti celovito oceno učinka na trajnostni razvoj;

Nepal

49.  pozdravlja začetek veljavnosti nove nepalske ustave 20. septembra 2015, ki naj bi postavila temelje za politično stabilnost in gospodarski razvoj te države v prihodnosti; upa, da bodo še odprta vprašanja glede politične zastopanosti manjšin, vključno z daliti, in zakonov o državljanstvu kmalu obravnavana;

50.  obžaluje vsesplošno pomanjkanje odgovornosti za zlorabe človekovih pravic, ki sta jih med civilno vojno zagrešili obe strani, kljub sprejetju zakona o resnici, spravi in izginotjih maja 2014; poziva nepalsko vlado, naj pristopi k mednarodni konvenciji o zaščiti vseh oseb pred prisilnim izginotjem; obsoja omejevanje temeljnih svoboščin tibetanskih beguncev; poziva Indijo, naj umakne svoje neuradne blokade za nepalsko gospodarstvo, ki skupaj z uničujočim potresom aprila 2015 povzročajo humanitarno krizo in skoraj milijon nepalskih državljanov potiskajo v brezizhodni položaj, ki mu botruje revščina;

Oman

51.  izraža pohvalo Omanu za vzpostavitev vladne nacionalne komisije za človekove pravice in povabilo, ki je omogočilo prelomni obisk posebnega poročevalca OZN o pravici do mirnega zbiranja septembra 2014; upa, da bodo ti konstruktivni koraki vodili k intenzivnejšemu sodelovanju Omana s predstavniki OZN za človekove pravice in neodvisnimi organizacijami za človekove pravice;

52.  spodbuja Oman, naj sprejme potrebne ukrepe za ublažitev razmer v državi, kjer po besedah posebnega poročevalca OZN prevladujeta strah in ustrahovanje, saj da se ljudje bojijo izraziti svoje mnenje, se pogovarjati po telefonu in se družiti; v zvezi s tem je še vedno zaskrbljen zaradi prepovedi vseh političnih strank in novega zakona o državljanstvu, sprejetega avgusta 2014, v katerem je predvidena možnost, da se državljanom, ki se pridružijo skupinam, ki naj bi škodile nacionalnim interesom, odvzame državljanstvo, in poziva vlado, naj o tem ponovno razmisli; poziva institucije EU in države članice, naj Omanu ponudijo tehnično in pravno pomoč in mu tako pomagajo vzpostaviti varno in spodbudno okolje za organizacije civilne družbe;

Ruanda

53.  je zaskrbljen zaradi situacije na področju človekovih pravic v Ruandi, vključno z omejitvami svobode govora in združevanja, kratenjem demokratičnega prostora opozicijskim političnim strankam in neodvisnim dejavnostim civilne družbe in neobstojem spodbudnega okolja za neodvisno sodstvo; poziva vlado Ruande, naj vzpostavi demokratični prostor, v katerem bodo lahko vsi segmenti družbe svobodno delovali;

54.  je zaskrbljen zaradi predlagane spremembe ustave, ki bi sedanjemu predsedniku omogočila, da se poteguje za tretji mandat; poziva vlado Ruande, naj spoštuje člen 5 Afriške listine o demokraciji, volitvah in upravljanju, ki zahteva, da morajo pogodbenice sprejeti vse ustrezne ukrepe za zagotovitev ustavnega reda, zlasti ustavnega prenosa moči, ter člen 23, v katerem je določeno, da je vsaka sprememba ustave kršitev načela demokratične spremembe vlade;

Venezuela

55.  je zaskrbljen nad obupnim stanjem človekovih pravic v državi, ki je posledica čedalje slabšega gospodarskega, političnega in socialnega ozračja v zadnjih letih; ponovno poudarja, da so svoboda izražanja, neodvisno sodstvo in načela pravne države bistveni sestavni deli vseh demokratičnih družb; v zvezi s tem poziva venezuelske organe, naj odpravijo vsakršno omejitev svobode medijev in pravice svobode obveščanja, naj v vseh sodnih postopkih spoštujejo mednarodno pravo ter naj nemudoma izpustijo vse politične zapornike; pozdravlja rezultate volitev z dne 6. decembra 2015 in oblikovanje nove nacionalne skupščine; obsoja vsakršen poskus, da bi se oviralo izvrševanje rezultatov volitev, kot je na primer suspenz nekaterih demokratično izvoljenih poslancev; poziva izvoljene poslance, naj začnejo konstruktiven dialog, da bi obravnavali gospodarske, politične, socialne in varnostne izzive, s katerimi se sooča Venezuela;

Belorusija

56.  pozdravlja izpustitev preostalih političnih zapornikov avgusta 2015 in poziva belorusko vlado, naj rehabilitira izpuščene politične zapornike ter jim v celoti povrne državljanske in politične pravice; je seznanjen s pomanjkljivostmi, ki so jih neodvisni mednarodni opazovalci odkrili med predsedniškimi volitvami leta 2015, in poziva Belorusijo, naj prihajajoče parlamentarne volitve izpelje v skladu z mednarodno priznanimi standardi; v zvezi s tem poziva Belorusijo, edino državo v Evropi, ki še izvršuje smrtno kazen, naj se pridruži svetovnemu moratoriju za izvrševanje smrtne kazni, s čimer bo storila prvi korak k njeni trajni odpravi;

o

o  o

57.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, vladam in parlamentom držav članic, varnostnemu svetu OZN, generalnemu sekretarju OZN, predsedujočemu 69. generalni skupščini OZN, predsedniku Sveta OZN za človekove pravice, visokemu komisarju OZN za človekove pravice ter generalnemu sekretarju parlamentarne skupščine Sveta Evrope.

(1)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0470.

Pravno obvestilo