Postopek : 2015/3034(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0051/2016

Predložena besedila :

B8-0051/2016

Razprave :

Glasovanja :

PV 21/01/2016 - 8.4
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2016)0019

PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 334kWORD 81k
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0043/2016
14.1.2016
PE575.953v01-00
 
B8-0051/2016

ob zaključku razprave o izjavi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko

v skladu s členom 123(2) Poslovnika


o izvajanju člena 42(7) Pogodbe o Evropski uniji (2015/3034(RSP))


Ioan Mircea Paşcu, Knut Fleckenstein, Richard Howitt, Victor Boştinaru, Gilles Pargneaux, Vincent Peillon, Ana Gomes, Afzal Khan, Tonino Picula, Neena Gill, Liisa Jaakonsaari, Sorin Moisă, Victor Negrescu, Boris Zala v imenu skupine S&D

Resolucija Evropskega parlamenta o izvajanju člena 42(7) Pogodbe o Evropski uniji (2015/3034(RSP))  
B8-0051/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Naslova V Pogodbe o Evropski uniji (PEU), zlasti člena 42(7),

–  ob upoštevanju členov 2(4) in 222 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. novembra 2012 o klavzuli o medsebojni obrambi in solidarnostni klavzuli EU: politična in operativna razsežnost(1),

–  ob upoštevanju Ustanovne listine Združenih narodov, zlasti določb iz poglavja VII in člena 51,

–  ob upoštevanju izjave predsednika Francoske republike na zasedanju francoskega kongresa z dne 16. novembra 2015, da je Francija v vojni,

–  ob upoštevanju sklepov o obrambi in varnosti, ki jih je Evropski svet sprejel 19. in 20. decembra 2013 ter 25. in 26. junija 2015,

–  ob upoštevanju izida zasedanja Sveta za zunanje zadeve (ministrov za obrambo) 17. novembra 2015,

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker je 13. novembra 2015 v Parizu prišlo do več terorističnih napadov, ki so skupaj terjali življenja vsaj 130 ljudi iz več kot 26 držav;

B.  ker se je francoska vlada po terorističnih napadih v Parizu 13. novembra 2015 uradno sklicevala na določbo o vzajemni obrambi iz člena 42(7) PEU;

C.  ker so države članice obvezane, da Franciji, potem ko se je ta sklicevala na določbo o vzajemni obrambi, pomagajo in jo podpirajo po svojih najboljših močeh v skladu v skladu s členom 51 Ustanovne listine OZN;

D.  ker je uporaba sile s strani EU ali njenih držav članic dopustna le, če je pravno upravičena na podlagi Ustanovne listine OZN; pri tem je seznanjen z naravno pravico do individualne ali kolektivne samoobrambe v skladu s členom 51 Ustanovne listine OZN; poudarja, da je bolje preprečevati konflikte in napade, kot pa soočati se z njihovimi posledicami;

E.  ker so solidarnost, pomoč in vzajemna podpora med državami članicami, tudi z uporabo sredstev EU, med temeljnimi vrednotami Evropske unije; ker je varnost držav članic nedeljiva in bi morali imeti vsi evropski državljani enaka jamstva glede varnosti in enako raven zaščite pred konvencionalnimi in nekonvencionalnimi grožnjami, vključno s terorizmom, ter napadi s strani državnih in nedržavnih akterjev;

F.  ker boj proti mednarodnemu terorizmu šteje med prednostne naloge EU, za uveljavljanje načela solidarnosti pa je potrebno ukrepanje tako doma kot v tujini, in sicer v skladu z mednarodnim pravom; ker sta notranja in zunanja razsežnost varnosti EU nujno in tesno povezani;

G.  ker varnostna in obrambna struktura, ki jo predvidevata pogodbi, še ni v celoti izvedena; ker Lizbonska pogodba v Skupni varnostni in obrambni politiki (SVOP) zagotavlja okrepljeno sodelovanje, tudi z dodelitvijo posebnih nalog in misij skupinam držav, pa tudi pojem stalnega strukturnega sodelovanja pri vojaških vprašanjih; ker so države članice odgovorne za doseganje napredka na področju varnosti in obrambe v Uniji;

H.  ker bi bilo treba člen 42(6) PEU o stalnem strukturnem sodelovanju uporabiti med tistimi državami članicami, ki si želijo tesno sodelovati druga z drugo;

I.  ker mora EU okrepiti svoje sodelovanje z Organizacijo Severnoatlantske pogodbe (NATO), da bi se varnostna in obrambna politika obeh okvirov vedno bolj usklajevali, zlasti kadar je ena od držav članic žrtev oborožene agresije na svoje ozemlje, kar vključuje teroristične napade;

J.  ker morajo biti institucije EU bolj dejavne na področju varnostne in obrambne politike ter spodbujati izvajanje vseh določb o varnostni in obrambni politiki iz Pogodb, tudi tistih, o posebni vlogi Nata v evropski in čezatlantski varnosti in obrambi; ker bi bilo treba okrepiti strateško partnerstvo med EU in Natom; ker morajo institucije EU podpirati vse države članice pri njihovih prizadevanjih za izvajanje teh določb v celoti;

1.  z velikim zadovoljstvom pozdravlja enoglasno in polno podporo, ki so jo vse države članice namenile Franciji; pozdravlja zlasti pripravljenost vseh držav članic, da zagotovijo vso potrebno pomoč in podporo;

2  poudarja, da mora biti vsaka uporaba sile skladna z Ustanovno listino OZN, mednarodnim pravom človekovih pravic in mednarodnim humanitarnim pravom;

3.  želi spomniti, da je tokrat prvič prišlo do sklicevanja na določbo o vzajemni obrambi; meni, da bo to precedenčni primer za prihodnjo uporabo določbe o vzajemni obrambi in da bi moral prispevati tudi h krepitvi evropske varnosti in obrambe;

4.  z velikim zadovoljstvom ugotavlja, da so bila po tem, ko se je Francija sklicevala na določbo o vzajemni obrambi, v boju proti terorizmu zagotovljena dodatna sredstva; spodbuja države članice, naj svoje prispevke ohranjajo na enaki ravni, dokler bo potrebno; pozdravlja vlogo Francije kot pobudnice tega skupnega prizadevanja; spodbuja pristojne institucije EU, naj po potrebi zagotovijo svojo podporo in jo ohranjajo na enaki ravni;

5.  meni, da je sklicevanje na določbe o vzajemni obrambi in solidarnosti v okviru Pogodb predvsem politično vprašanje; poudarja, da sta Evropski svet in Evropski parlament primerni mesti za politično razpravo, kadar pride do sklicevanja na te določbe;

6.  želi spomniti, da je v prejšnjih resolucijah pozval podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj predlaga praktične ureditve in smernice za zagotovitev učinkovitega odziva v primeru, da se ena od držav članic sklicuje na določbo o vzajemni obrambi, ter opravi analizo vloge institucij EU v primeru sklicevanja na to določbo; vendar obžaluje, da ob prvi uporabi določbe o vzajemni obrambi niso bile na voljo niti analiza niti smernice, zaradi česar so zdaj potrebni ad hoc ukrepi, ad hoc upravljanje in ad hoc sodelovanje;

7.  meni, da ostaja priprava praktičnih ureditev in smernic za prihodnjo uporabo določbe o vzajemni obrambi nujna prednostna naloga; poudarja, da bi bilo treba pri pripravi teh smernic upoštevati izkušnje, pridobljene ob prvi uporabi člena 42(7); ponovno izjavlja, da bi morala biti obveznost zagotavljanja pomoči, ki je izraz politične solidarnosti med državami članicami, zagotovilo za hitro odločanje v Svetu v podporo napadeni državi članici; meni, da bi bila v ta namen ustrezna posvetovanja v skladu z zahtevo iz člena 32 PEU, brez poseganja v pravico vsake države članice, da medtem poskrbi za samoobrambo;

8.  izraža zaskrbljenost, da upravljanje pomoči in podpore v okviru določbe o vzajemni obrambi na dvostranski osnovi – kot v tem primeru – ne bo mogoče za vse države članice, in zato poziva Evropski svet, naj da zagon nadaljnjemu razvoju določbe o vzajemni obrambi in okrepi vlogo ustreznih institucij EU kot spodbujevalcev;

9.  poziva k spremljanju razvoja dogodkov v zvezi z uporabo člena 42(7) PEU, na primer prek mehanizma, kot so skupne posvetovalne seje;

10.  ugotavlja, da bi določba o solidarnosti iz člena 222 PDEU omogočila Franciji in drugim državam članicam, ki so neposredno vključene v boj proti terorizmu, razpolaganje z vsemi ustreznimi sredstvi EU;

11.  poziva k boljšemu usklajevanju med upravljanjem meja, policijo ter drugimi organi kazenskega pregona in obveščevalnimi službami ter poziva k učinkovitejši in bolj strukturirani izmenjavi informacij med njimi; poudarja, da je potreben mehanizem usklajevanja in vzajemne pomoči med državami članicami pri posebnih in obsežnih policijskih operacijah;

12.  poziva k pripravi skupne zunanje politike EU o prihodnosti Sirije in širšega Bližnjega vzhoda ob usklajevanju z vsemi ustreznimi akterji; meni, da bi morala biti ta politika sestavni del prihodnje globalne strategije EU; ugotavlja, da bi bilo treba izboljšati dosedanje usklajevanje med državami članicami, ki prispevajo k boju proti terorizmu na tem območju; ugotavlja, da vojaška podpora koaliciji, ki poskuša ustaviti napredovanje Daiša/ISIS v Iraku, Siriji in Libiji, ni dosegla potenciala celostnega evropskega pristopa zaradi pomanjkljive organizacije in usklajevanja;

13.  meni, da bi morala biti sedanja uporaba člena 42(7) PEU spodbujevalec za sproščanje potenciala vseh določb Pogodb, povezanih z varnostjo in obrambo, ki bi morale slediti temu zgledu; v zvezi s tem želi spomniti na pomen polne in pravilne uporabe obrambnega svežnja, ki vsebuje direktivi 2009/81/ES o oddaji naročil na področju obrambe in 2009/43/ES o prenosih obrambnih proizvodov znotraj Skupnosti;

14.  poziva k izvajanju Uredbe (EU) št. 258/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o izvajanju člena 10 Protokola OZN o nedovoljeni proizvodnji strelnega orožja ter trgovini z njim, ki je namenjena učinkovitemu nadzoru nad prenosi strelnega orožja za civilno uporabo, v celoti; pozdravlja pregled zakonodaje EU o strelnem orožju (tudi glede deaktivacije, upravnih sankcij in signalnega orožja) in namero okrepiti policijsko sodelovanje s sosednjimi državami pri vprašanju tihotapljenja orožja; v skladu s tem poziva Komisijo, naj okrepi zmogljivosti Europola na tem področju;

15.  meni, da se z uporabo določbe o vzajemni obrambi, zlasti v luči teroristične grožnje, s katero se soočajo države članice, in stopnje konfliktov v soseščini, izpostavlja potreba po glasu EU v Varnostnem svetu OZN; meni, da bi morala EU v Varnostnem svetu OZN storiti vse, kar je v njeni moči, da bi spodbudila obnovljeno razumevanje mednarodnega humanitarnega prava, v katerem bi se odražale sedanje nekonvencionalne oborožene grožnje in grožnje, ki jih predstavljajo nedržavni akterji, kot so teroristične skupine, ter zagotovila, da bodo ustrezno upoštevane v veljavnem mednarodnem pravu; verjame, da bi morala EU v skladu z mednarodnim pravom spodbujati normo mednarodne varnosti in človekovih pravic odgovornost zaščititi (R2P) za nujno humanitarno preprečevanje in ukrepanje;

16.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje predsedniku Evropskega sveta, predsedniku Evropske komisije, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, generalnemu sekretarju Nata, generalnemu sekretarju Združenih narodov, predsedniku Združenih držav Amerike in obrambnemu ministru ZDA.

(1)

UL C 419, 16.12.2015, str. 138.

Pravno obvestilo