PREDLOG RESOLUCIJE o razmerah v Eritreji
2.3.2016 - (2016/2568(RSP))
v skladu s členom 123(2) Poslovnika
Fabio Massimo Castaldo, Ignazio Corrao, Isabella Adinolfi, Rolandas Paksas v imenu skupine EFDD
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0318/2016
Evropski parlament,
– ob upoštevanju končnega poročila skupine za spremljanje razmer v Eritreji in zaključkov iz tega poročila,
– ob upoštevanju ustreznih resolucij varnostnega sveta Združenih narodov, tudi resolucij št. 751 (1992), 1907 (2009), 2182 (2014) in 2244 (2015),
– ob upoštevanju Sklepa Sveta 2010/127/SZVP z dne 1. marca 2010 in Uredbe Sveta (EU) št. 667/2010 z dne 26. julija 2010, kot je bila leta 2010 spremenjena s Sklepom Sveta 2010/414/SZVP,
– ob upoštevanju dodatnih omejevalnih ukrepov EU proti Eritreji, določenih v Sklepu Sveta 2012/632/SZVP in Izvedbeni uredbi Sveta (EU) št. 942/2012,
– ob upoštevanju preiskovalne komisije za človekove pravice v Eritreji, ki jo je z resolucijo št. 26/24 z dne 27. junija 2014 ustanovil Svet OZN za človekove pravice,
– ob upoštevanju Konvencije o otrokovih pravicah in izbirnih protokolov k njej,
– ob upoštevanju Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk,
– ob upoštevanju Afriške listine o človekovih pravicah in pravicah ljudstev,
– ob upoštevanju Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah,
– ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah,
– ob upoštevanju Konvencije proti mučenju in drugim oblikam okrutnega, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja,
– ob upoštevanju pobude za migracijsko pot EU-Afriški rog, znane tudi kot proces iz Kartuma,
– ob upoštevanju nujnega skrbniškega sklada za stabilnost in odpravljanje temeljnih vzrokov za nedovoljene migracije in razseljevanje v Afriki,
– ob upoštevanju sklepov Sveta o regionalnem akcijskem načrtu med EU in Afriškim rogom za obdobje 2015–2020,
– ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,
A. ker je Eritreja ena izmed najrevnejših in najbolj zaprtih afriških držav in ima enostrankarski sistem, saj je Ljudska fronta za vzpostavitev demokracije in pravice (PFDJ) edina zakonita politična stranka; ker je predsednik na oblasti že od osamosvojitve države leta 1993; ker se ustava ni nikoli izvajala, v državi pa tudi niso potekale nacionalne volitve; ker se je nacionalna skupščina prenehala sestajati leta 2002, zakoni pa se sprejemajo z vladnimi odloki;
B. ker je Eritreja, država s šestimi milijoni prebivalcev, ena izmed držav, ki se najhitreje prazni, saj ima že skoraj pol milijona begunske populacije; ker državo vsak mesec zapusti 5000 Eritrejcev, ki zatočišče največkrat poiščejo v sosednji Etiopiji in Sudanu, nekateri pa se podajo tudi na nevarno pot v EU; ker so Eritrejci tretja največja skupina beguncev, ki poskušajo doseči Evropo;
C. ker kot razlog za zapustitev države najpogosteje navajajo vpoklic v vojaško služenje; ker je bilo leta 2002 obvezno vojaško ali civilno služenje z 18 mesecev podaljšano in je dejansko postalo časovno neomejeno; ker je preiskovalna komisija OZN za človekove pravice v Eritreji ugotovila, da vojaško služenje pogosto vključuje samovoljne pripore, mučenje, spolno mučenje in prisilno delo, vojaki so brez dopusta in prejemajo smešno nizke plače, vojaško služenje v Eritreji pa je označila kot institucijo, kjer se redno izvajajo suženjstvu podobne prakse; ker so med vojaškimi obvezniki dečki in deklice že od starosti 16 let, pa tudi starejše osebe, in ker vojaško služenje pogosto pomeni le prisilno delo;
D. ker lahko vojaško služenje traja desetletja, znani pa so tudi primeri vpoklica več družinskih članov istočasno, ki so jih nato geografsko ločili; ker pristanejo tisti, ki brez dovoljenja vzamejo dopust, v zaporu, če pa jih ne najdejo, namesto njih zaprejo družinske člane; ker osnovna mesečna plača vojaškega obveznika znaša od 43 do 48 ameriških dolarjev pred odtegljaji, kar ne zadostuje za osnovne potrebe posameznika; ker v Eritreji ni možnosti uveljavljanja ugovora vesti;
E. ker se v Eritreji pod vodstvom vlade izvajajo sistematične, obsežne in hude kršitve človekovih pravic, vlada pa je ustvarila in ohranja represivni sistem za nadzor, utišanje in osamitev posameznikov v državi, s čimer so prikrajšani za svoje temeljne svoboščine; ker je ustaljena praksa samovoljnih aretacij in pridržanj, mučenja, izginotja ali izvensodnih usmrtitev;
F. ker so vseprisotni nadzorni sistemi in hude kazni za domnevne prestopke ustvarili okolje samocenzure, kjer se ljudje ne morejo izražati, ne morejo živeti svoje vere ali uveljavljati svobode zbiranja in združevanja; ker je imela Eritreja po navedbah organizacije Novinarji brez meja leta 2015 najmanj svoboden tisk;
G. ker eritrejske oblasti v skrivnem pridržanju, brez obtožbe ali sojenja, zadržujejo na tisoče zapornikov vesti in političnih zapornikov; ker so razmere v pridržanju izjemno krute, saj so pridržani pogosto zaprti v podzemnih celicah ali ladijskih zabojnikih, in nimajo dostopa do zadostne hrane, vode in zdravstvene oskrbe, kar lahko privede do zdravstvenih zapletov, tudi smrti;
H. ker je stališče eritrejske vlade do izseljevanja prebivalstva dvoumno, deloma zaradi koristi, ki jih ima od diaspore, saj od migrantov domnevno z grožnjami o zavrnitvi konzularnih storitev njim ali njihovim družinam pobira davek na dohodek; ker je varnostni svet Združenih narodov Eritrejo leta 2011 pozval, naj preneha z izsiljevanjem, grožnjami z nasiljem, goljufijami in drugimi nezakonitimi sredstvi za pobiranje tega davka, ki je državi med letoma 2010 in 2013 prinesel za 73 milijonov ameriških dolarjev dohodka;
I. ker države članice EU vse večkrat zavračajo prošnje Eritrejcev za azil z obrazložitvijo, da gre za ekonomske migrante; ker obstaja pri vsakem vrnjenem prosilcu za azil splošno tveganje za samovoljno pridržanje, mučenje in druge oblike slabega ravnanja;
J. ker ima vlada obširno mrežo ovaduhov, ki jih je prisilila v nadzorovanje prebivalstva, in ker so državljani, ki so osumljeni izdajalskega vedenja, podvrženi samovoljnim aretacijam, prisilnim izginotjem, izvensodnim usmrtitvam in mučenju; ker sta gibanje in svoboda govora znotraj države nepravično omejena in ker domače medije nadzira država;
K. ker je zaradi pomanjkanja finančne preglednosti v državi še naprej prisotno neformalno gospodarstvo, ki ga nadzira PFDJ in vključuje transakcije v trdni valuti prek skritih, nepreglednih omrežij poslovnih subjektov, ki so v lasti države in jih upravljajo visoki državni uradniki; ker je to zlasti zaskrbljujoče zaradi zavez mednarodnih organizacij o denarni pomoči vladi;
L. ker to pomanjkanje preglednosti močno vpliva tudi na prihodke v rudarstvu; ker so znani primeri domnevne uporabe prisilnega dela in nečloveškega ravnanja in ker naj bi vladni podizvajalci plačila mednarodnih podjetij za plače delavcev domnevno preusmerjali eritrejski vojski in vladi;
M. ker je posebna poročevalka OZN o stanju na področju človekovih pravic v Eritreji zlasti kanadsko podjetje Nevsun, ki ima v lasti 60-odstotni delež rudnika bakra in zlata v Bishi, medtem ko preostalih 40 % pripada vladi, obtožila, da dovoljuje uporabo prisilnega dela pri gradnji rudnika, enako pa navaja tožba proti omenjenemu podjetju na kanadskem sodišču; ker je Nevsun zanikal te domneve in zavrnil ugotovitve Združenih narodov;
N. ker se vsi sektorji gospodarstva zanašajo na prisilno delo in ker je zelo verjetno, da bo večina Eritrejcev prej ali slej prisiljena v takšno delo;
O. ker je Svet OZN za človekove pravice 27. junija 2014 ustanovil preiskovalno komisijo za človekove pravice v Eritreji, da bi preiskala vse domnevne kršitve človekovih pravic v tej državi; ker je preiskovalna komisija predstavila svoje prvo poročilo 23. junija 2015 in ker je Svet OZN za človekove pravice za eno leto podaljšal mandat tej komisiji do junija 2016 in njen mandat razširil na preiskavo sistematičnih, obsežnih in hudih kršitev človekovih pravic, da bi zagotovili popolno odgovornost, tudi kjer bi lahko te kršitve pomenile hudodelstva zoper človečnost; ker bo preiskovalna komisija junija 2016 Svetu OZN za človekove pravice predstavila pisno poročilo o svojih ugotovitvah in priporočilih;
P. ker spremljevalna skupina za Somalijo in Eritrejo v času svojega mandata kljub številnim prošnjam ni smela obiskati Eritreje in ji vlada ni zagotovila popolnega sodelovanja, kot je bilo to zahtevano v resoluciji varnostnega sveta OZN št. 2182 (2014); ker je bil dostop do Eritreje znova in znova onemogočen posebni poročevalki OZN o stanju na področju človekovih pravic v Eritreji, Afriški komisiji za človekove pravice in pravice ljudstev ter neodvisnim organizacijam za človekove pravice;
Q. ker je varnostni svet OZN leta 2009 Eritrejo sankcioniral zaradi njene domnevne podpore Al Šababu, islamistični milici v Somaliji; ker so sankcije OZN vključevale embargo na orožje in prepoved potovanj, pa tudi zamrznitev premoženja določenih posameznikov; ker je varnostni svet OZN s sprejetjem resolucije št. 2244 (2015) lansko leto ponovno potrdil embargo na orožje proti Eritreji, glede na nadaljnjo podporo te države drugim regionalnim oboroženim skupinam, vključno z novonastalo enotno fronto oboroženih etiopskih opozicijskih skupin, ljudskim demokratičnim gibanjem Tigray in vojaškemu vodji Ginbot 7;
R. ker je Eritreja vzpostavila novo strateško vojaško zvezo s Saudovo Arabijo in Združenimi arabskimi emirati, v skladu s katero lahko arabska koalicija uporablja eritrejsko ozemlje, zračni prostor in teritorialne vode za svoje vojaške posege proti hutijevcem v Jemnu; ker naj bi Eritreja od omenjenih dveh držav prejela odškodnino, tudi denarno nadomestilo in zaloge goriva, in ker bi vse odškodnine, ki bi neposredno ali posredno financirale dejavnosti, ki ogrožajo mir in varnost v regiji, ali eritrejsko vojsko, pomenile kršitev resolucije varnostnega sveta OZN št. 1907 (2009);
S. ker so še vedno prisotne napetosti zaradi obmejne vojne z Etiopijo med letoma 1998 in 2000, kar država izkorišča kot razlog za uvedbo policijske države;
T. ker sta Eritreja in EU 28. januarja 2016 podpisali prelomni sporazum o prihodnjem razvojnem sodelovanju, ki bo spodbujal uporabo obnovljivih virov energije in dobro upravljanje; ker je EU napovedala, da bo v okviru 11. Evropskega razvojnega sklada s poudarkom na energiji in upravljanju Eritreji namenila 200 milijonov EUR dolgoročne podpore; ker je Eritreja lahko upravičenka do ukrepov v okviru nujnega skrbniškega sklada EU za Afriko in drugih pobud EU, zlasti evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice;
1. poziva EU in njene države članice, naj postavijo spoštovanje človekovih pravic v ospredje sodelovanja z eritrejsko vlado, zlasti v zvezi z obvladovanjem migracijskih tokov;
2. je prepričan, da sta za eritrejsko begunsko krizo v veliki meri kriva pomanjkanje pravne države, demokracije in spoštovanja človekovih pravic ter zatiranje državljanov, in da bo begunsko krizo nemogoče ustaviti z drugimi sredstvi, če ne bodo odpravljeni ti temeljni vzroki; se boji, da eritrejska vlada trenutno ni verodostojen partner za EU;
3. dvomi o odločitvi, da se, glede na obupne razmere na področju človekovih pravic v državi, nameni 200 milijonov EUR sredstev iz Evropskega razvojnega sklada za projekte, povezane z energijo in upravljanjem v Eritreji; je zaskrbljen, da bi lahko vlada, glede na popolno pomanjkanje preglednosti pri finančnem upravljanju države, sredstva zlahka preusmerila in jih porabila za nadaljnjo podporo zatiranju;
4. poziva Komisijo in države članice, naj uporabljajo sredstva Skrbniškega sklada EU za Afriko le za izboljšanje človekovih pravic in razvojno pomoč, in poudarja, da morajo projekti, ki se financirajo iz tega sklada, spoštovati temeljne pravice EU; poudarja, da bi morala biti vsa pomoč EU, ki nima jasnih humanitarnih ciljev, strogo odvisna od dejanskega napredka v državi; poziva Komisijo, naj začasno ustavi finančno pomoč eritrejski vladi in vzpostavi mehanizme za spremljanje, s katerimi bo zagotovila, da se državi namenjena pomoč ne preusmeri k eritrejski vladi ali porabi za zatiranje ali druge dejavnosti, kjer bi se lahko uporabljalo prisilno delo;
5. poziva zasebna podjetja in druge družbe z naložbami ali poslovanjem v Eritreji, naj z ustreznimi praksami za spoštovanje človekovih pravic zagotovijo, da se v okviru njihovih dejavnosti ne bo uporabljala vpoklicana delovna sila in da ne bodo financirali ali podpirali projektov, kjer se takšna delovna sila uporablja; poziva eritrejske oblasti in tuja podjetja, naj pomagajo okrepiti upravljanje v ekstraktivnem sektorju in pri tem upoštevajo pobudo za preglednost v ekstraktivni industriji;
6. poziva eritrejskega predsednika in vlado, naj z reformami zagotovita upoštevanje mednarodnih obveznosti Eritreje in obveznosti na področju človekovih pravic, med drugim z izvajanjem ustave iz leta 1997, uskladitvijo nacionalnega prava in predpisov z mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic, dovoljenjem neodvisnim političnim strankam in organizacijam civilne družbe, da prosto delujejo, vzpostavitvijo neodvisnega sodstva in sklicem dolgo pričakovanih svobodnih in pravičnih volitev;
7. je seznanjen, da je Eritreja po navedbah organizacije Novinarji brez meja država z najmanj svobodnim tiskom na svetu in edina država v podsaharski Afriki brez zasebne medijske hiše; poziva k sprejetju ukrepov, ki bodo omogočili delovanje neodvisnih in svobodnih medijev ter zaščitili novinarje pred samovoljnim vmešavanjem;
8. poziva oblasti, naj dovolijo prosto gibanje v državi in spodbujajo zakonito gibanje oseb v državo in iz nje, in sicer z odpravo zahteve po izstopnem vizumu in obravnavo povratnikov v skladu z mednarodnimi standardi;
9. poziva eritrejsko vlado, naj preneha izvajati časovno neomejen vpoklic v vojaško služenje, ki pogosto pomeni prisilno delo in je tako kršitev mednarodnega prava, in naj vse vojaške obveznike demobilizira po koncu 18 mesecev aktivnega služenja; poziva eritrejsko vlado, naj poskrbi, da bodo vsi vojaški obvezniki stari najmanj 18 let in ne starejši od običajne starosti za vpoklic; vlado tudi poziva, naj vsem vojaškim obveznikom zagotovi bivanje in pogoje, ki so skladni z mednarodnim pravom na področju človekovih pravic, ter ustrezno plačilo, ki jim bo omogočalo dostojno življenje;
10. poziva vlado, naj zagotovi možnost uveljavljanja ugovora vesti vojaški dolžnosti ter omogoči alternativno in nekaznovalno civilno služenje vojaškega roka, katerega trajanje bo primerljivo z vojaškim služenjem;
11. poziva oblasti, naj takoj prenehajo z nezakonitimi samovoljnimi pridržanji brez obtožb ali sojenja, pripori v samici in v neuradnih centrih za pridržanje, naj družinam pripornikov nemudoma zagotovijo informacije o tem, kje se pridržani nahajajo in kakšno je njihovo zdravstveno stanje, obenem pa v celoti spoštujejo pravice pridržanih; oblasti tudi poziva, naj se vzdržijo pridržanja ali kaznovanja dezerterjev po koncu 18 mesecev obveznega vojaškega služenja, določenega z razglasom o vojaškem služenju; poziva, naj takoj izpustijo tiste, ki so pridržani iz tega razloga;
12. poziva eritrejske oblasti, naj zagotovijo človeško ravnanje z vsemi pridržanimi, ki je skladno z mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic, vključno z zagotavljanjem ustrezne nastanitve, hrane, vode, higiene in dostopa do zdravstvene oskrbe, obenem pa zagotovi, da se pridržanih ne muči ali z njimi drugače kruto, nečloveško ali poniževalno ravna; poziva oblasti, naj zagotovijo takojšnje preiskave vseh primerov obtožb o mučenju ali drugem slabem ravnanju in poskrbijo, da bodo krivci odgovarjali za svoja dejanja; poziva oblasti, naj neodvisnim organom za spremljanje omogočijo pregled vseh zaporov in drugih prostorov za pridržanje;
13. poziva k takojšnji in brezpogojni izpustitvi vseh zapornikov vesti, Eritreja pa naj upošteva svoje obveznosti o poročanju organom, ki so pristojni za spremljanje izvajanja mednarodnih pogodb na področju človekovih pravic, katerih podpisnica je Eritreja; poziva vlado, naj dovoli vstop v državo neodvisnim strokovnjakom OZN in Afriške unije, tudi posebni poročevalci OZN, preiskovalni komisiji OZN za človekove pravice v Eritreji pa naj omogoči celovito opravljanje njenega mandata in naj z njo sodeluje, tudi v zvezi z javnofinančnimi vprašanji; poziva posebnega predstavnika EU za človekove pravice, naj sodeluje z drugimi mednarodnimi opazovalci in Evropskemu parlamentu predstavi oceno razmer v državi;
14. poziva vlado, naj nemudoma preneha s prisilnimi izginotji in vsemi oblikami izvensodnih usmrtitev, med drugim s preklicem politike načrtnega streljanja na mejah in vzpostavitvijo učinkovitih mehanizmov, s katerimi bi ugotovili, kje se nahajajo izginule osebe;
15. poziva države članice, ki obravnavajo prošnje Eritrejcev za azil, naj štejejo časovno neomejeno vojaško služenje v Eritreji za kršitev človekovih pravic, ki pomeni prisilno delo in je zato prepovedana z mednarodnim pravom, in naj upoštevajo, da obstaja splošno tveganje za pripor, mučenje in drugo slabo ravnanje pri vseh prosilcih za azil, ki se vrnejo v Eritrejo, obenem pa naj s spoštovanjem načela nevračanja še naprej nudijo zaščito vsem tistim, ki so pobegnili in še naprej bežijo iz Eritreje;
16. poziva eritrejsko vlado, naj nemudoma prekine vso podporo ali dejavnosti, ki bi lahko spodkopale regionalno stabilnost, kot je na primer podpora uporniškim gibanjem v sosednjih državah, in naj prekine podporo Saudovi Arabiji in Združenim arabskim emiratom pri njunih vojaških posegih v Jemnu, domnevno v zameno za finančno odškodnino; poziva eritrejske oblasti, naj onemogočijo in ne dajejo tihe privolitve nedovoljeni trgovini z orožjem, ki krši embargo na orožje, ki ga je OZN sprejela proti državi;
17. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju Združenih narodov, predsedniku vseafriškega parlamenta, sopredsednikoma skupne parlamentarne skupščine AKP-EU, Afriški uniji ter eritrejskemu predsedniku, parlamentu in vladi.