Postopek : 2016/2662(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0492/2016

Predložena besedila :

B8-0492/2016

Razprave :

PV 27/04/2016 - 18
CRE 27/04/2016 - 18

Glasovanja :

PV 28/04/2016 - 4.65
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2016)0201

PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 343kWORD 92k
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0488/2016
20.4.2016
PE582.504v01-00
 
B8-0492/2016

k vprašanju za ustni odgovor B8-0361/2016

v skladu s členom 128(5) Poslovnika


o napadih na bolnišnice in šole kot kršitvah mednarodnega humanitarnega prava (2016/2662(RSP))


Stelios Kuloglu (Stelios Kouloglou), Kateřina Konečná, Lola Sánchez Caldentey, Paloma López Bermejo, Patrick Le Hyaric, Tania González Peñas, Miguel Urbán Crespo, Estefanía Torres Martínez, Xabier Benito Ziluaga, Kostas Hrisogonos (Kostas Chrysogonos), Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis), Jiří Maštálka, Marina Albiol Guzmán, Merja Kyllönen, Stefan Eck, Kostadinka Kuneva, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis), Takis Hadzigeorgiu (Takis Hadjigeorgiou), Marie-Christine Vergiat, Ángela Vallina, Lidia Senra Rodríguez, Javier Couso Permuy, Barbara Spinelli, Marisa Matias v imenu skupine GUE/NGL

Resolucija Evropskega parlamenta o napadih na bolnišnice in šole kot kršitvah mednarodnega humanitarnega prava (2016/2662(RSP))  
B8-0492/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah ter drugih dokumentov OZN o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju ženevskih konvencij in drugih pravnih instrumentov mednarodnega humanitarnega prava,

–  ob upoštevanju člena 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije o usklajenosti politik za razvoj,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanje zadeve z dne 8. decembra 2009 o spodbujanju spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava,

–  ob upoštevanju Posodobljenih smernic Evropske unije o spodbujanju spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava(1),

–  ob upoštevanju načel partnerstva (kot jih je podprla svetovna platforma za humanitarno pomoč) z dne 12. julija 2007,

–  ob upoštevanju poročila generalnega sekretarja OZN za svetovni humanitarni vrh z naslovom One humanity, shared responsability (Eno človeštvo, skupna odgovornost) z dne 2. februarja 2016,

–  ob upoštevanju resolucij varnostnega sveta OZN št. 1998 (2011), sprejete 12. julija 2011, in št. 2143 (2014), sprejete 7. marca 2014, o zaščiti otrok, ki so jih prizadeli oboroženi spopadi,

–  ob upoštevanju resolucije generalne skupščine OZN A/RES/64/290 z dne 9. julija 2010 o pravici do izobraževanja v izrednih razmerah,

–  ob upoštevanju deklaracije o varnih šolah iz maja 2015, pripravljene za sprejetje na konferenci o varnih šolah v Oslu, ki jo je maja 2015 sklicalo norveško ministrstvo za zunanje zadeve, in z njo povezanih smernic za zaščito šol in univerz pred vojaško uporabo med oboroženimi spopadi,

–  ob upoštevanju resolucije 32. mednarodne konference Rdečega križa in Rdečega polmeseca z dne 10. decembra 2015 o krepitvi spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. februarja 2016 o humanitarnih razmerah v Jemnu(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. februarja 2015 o humanitarni krizi v Iraku in Siriji, zlasti v zvezi z Islamsko državo(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. decembra 2015 o pripravah na svetovni humanitarni vrh: izzivi in priložnosti za humanitarno pomoč(4),

–  ob upoštevanju vprašanja za Svet o napadih na bolnišnice in šole kot kršitvah mednarodnega humanitarnega prava (O-000063/2016 – B8-0361/2016),

–  ob upoštevanju člena 128(5) in člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker je mednarodna skupnost priča grozljivemu trendu napadov na bolnišnice in šole v oboroženih spopadih po svetu;

B.  ker mednarodno humanitarno pravo ni kršeno le v konfliktih, ki smo jim priča v Afganistanu, Jemnu in Siriji, marveč tudi v dolgotrajnih konfliktih v Palestini in Zahodni Sahari; ker je Izrael avgusta 2014 v mestu Rafa v Gazi bombardiral šolo OZN, ki je nudila zatočišče več kot 3000 razseljenim osebam, kar je generalni sekretar OZN označil za kaznivo dejanje;

C.  ker bo prvi svetovni humanitarni vrh potekal 23. in 24. maja 2016 v Istanbulu; ker generalni sekretar OZN v svojem poročilu za svetovni humanitarni vrh z naslovom Eno človeštvo, skupna odgovornost opozarja na po njegovem brezsramno in kruto erozijo spoštovanja mednarodnih človekovih pravic in humanitarnega prava v oboroženih spopadih, ki bi lahko povzročila vrnitev v obdobje vojne brez meja; ker poročilo navaja, da neuspeh pri zahtevanju in spodbujanju spoštovanja teh pravic in prava ter pri podpori obstoječim mehanizmom izvrševanja, spremljanja in odgovornosti prispeva k omenjeni eroziji;

D.  ker morajo biti humanitarna načela človečnosti, nevtralnosti, nepristranskosti in neodvisnosti ter osnovna pravila mednarodnega humanitarnega prava in človekovih pravic iz ženevskih konvencij in njenih protokolov v središču vseh humanitarnih ukrepov; ker je treba brezpogojno zagotavljati zaščito razseljenih ljudi in ker mora prevladati neodvisnost pomoči, torej pomoč, ki je neodvisna od političnih, gospodarskih ali varnostnih razlogov in ni diskriminatorna;

E.  ker je mednarodno humanitarno pravo, znano tudi kot pravo oboroženih spopadov, namenjeno lajšanju posledic teh spopadov z zaščito tistih, ki ne sodelujejo v njih ter z urejanjem sredstev in metod vojskovanja;

F.  ker so bolnišnice in zdravstveno osebje izrecno zaščiteni z mednarodnim humanitarnim pravom in ker vsak namerni napad na civiliste ali civilno infrastrukturo šteje za resno kršitev mednarodnega humanitarnega prava;

G.  ker so ženske in otroci v večji meri izpostavljeni tveganju zaradi razselitve in razpada običajne zaščite in podpornih struktur; ker mednarodno humanitarno pravo zahteva, da se dekletom in ženskam, ki so bile žrtev posilstva med vojno, brez diskriminacije zagotovi vsa potrebna zdravstvena oskrba; ker je na seznamu Svetovne zdravstvene organizacije splav v nevarnih razmerah zapisan kot eden od treh glavnih vzrokov smrtnosti mater; ker so zdravje mater, psihološka pomoč ženskam, ki so bile žrtve posilstva, ter izobraževanje in šolanje razseljenih otrok najpomembnejši izzivi v begunskih taboriščih;

H.  ker od 14. marca 2016 dvainpetdeset držav, vključno z nekaterimi, vendar ne vsemi državami članicami EU, podpira deklaracijo o varnih šolah, sprejeto po konferenci, ki je na to temo maja 2015 potekala v Oslu;

I.  ker je Svet za zunanje zadeve pri sprejemanju smernic EU o spodbujanju spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava poudaril pomen učinkovitega obravnavanja posledic resnih kršitev s podpiranjem ustreznih mehanizmov odgovornosti ter morebitno ključno vlogo Mednarodnega kazenskega sodišča v primerih, ko država ali države ne morejo oziroma ne želijo izvrševati svoje sodne pristojnosti; ker so ustrezne delovne skupine Sveta v skladu s smernicami EU dolžne spremljati razmere, za katere bi lahko veljalo mednarodno humanitarno pravo, in v teh primerih priporočati ukrepe za spodbujanje skladnosti z njim (odstavek 15a);

J.  ker je med letoma 2012 in 2015 Mednarodni odbor Rdečega križa organiziral velik posvetovalni postopek o tem, kako okrepiti pravno varstvo žrtev oboroženih spopadov in kako povečati učinkovitost mehanizmov za spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava;

K.  ker se države udeleženke 32. mednarodne konference Rdečega križa in Rdečega polmeseca decembra 2015 niso mogle dokončno dogovoriti o novem mehanizmu, ki sta ga Mednarodni odbor Rdečega križa in švicarska vlada predlagala za okrepitev spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava; ker bi predlagani novi mehanizem vključeval organizacijo letnih srečanj držav podpisnic ženevskih konvencij; ker so se države udeleženke dogovorile, da bodo začele nov medvladni postopek za iskanje načinov za okrepitev izvajanja mednarodnega humanitarnega prava, da bi rezultat predstavile na naslednji mednarodni konferenci leta 2019;

1.  izraža presenečenje in resno zaskrbljenost zaradi smrtonosnih napadov na bolnišnice in šole, ki se zaskrbljujoče vedno pogosteje dogajajo v oboroženih spopadih po svetu in pri katerih so žrtve bolniki, študenti, zdravstveno in pedagoško osebje, humanitarni delavci in družinski člani, hkrati pa mednarodno obsojanje redko privede do neodvisnih preiskav in dejanske odgovornosti; poziva države članice, institucije EU in podpredsednico/visoko predstavnico, naj priznajo resnični obseg tega nujnega vprašanja in nemudoma pripravijo konkreten in časovno opredeljen akcijski načrt s kar največjo uporabo vpliva EU in držav članic, da bi ustavili takšne kršitve in zlorabe;

2.  obsoja napade na bolnišnice in šole, ki so prepovedani po mednarodnemu pravu, in priznava, da bi takšna dejanja lahko predstavljala grobe kršitve ženevskih konvencij iz leta 1949 in vojna hudodelstva po Rimskem statutu Mednarodnega kazenskega sodišča; izraža prepričanje, da je ohranitev zdravstvenih in izobraževalnih ustanov kot nevtralnih, zaščitenih krajev med oboroženimi spopadi odvisna od izida preglednih, neodvisnih in nepristranskih preiskav krutih napadov, ki so se zgodili, in od prevzemanja dejanske odgovornosti za storjena hudodelstva;

3.  želi spomniti, da so kršitve mednarodnega humanitarnega prava, kot so napadi na bolnišnice, vojna hudodelstva in da bi jih bilo treba zato temeljito in neodvisno preiskati;

4.  poziva EU in njene države članice, naj v celoti podprejo poziv generalnega sekretarja OZN, da morajo vse države članice OZN izkoristiti priložnost svetovnega humanitarnega vrha, da bi se ponovno zavezale k zaščiti civilistov in človekovih pravic vseh, in sicer s spoštovanjem pravil, o katerih so se že dogovorile; poudarja pomen, ki ga generalni sekretar OZN pripisuje krepitvi mednarodnih preiskovalnih in sodnih sistemov, tudi Mednarodnega kazenskega sodišča, pri dopolnjevanju nacionalnih okvirov, da bi dokončno odpravili nekaznovanost za kršitve mednarodnega humanitarnega prava;

5.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi humanitarnih razmer v Gazi in zasedeni Zahodni Sahari; poudarja, da sta pravica in spoštovanje pravne države nepogrešljiva temelja za mir ter da je treba odpraviti prevladujočo dolgotrajno in sistematično nekaznovanost za kršitve mednarodnega prava;

6.  priznava pomen in edinstveni značaj smernic EU o spodbujanju spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava, saj nobena druga država ali organizacija ni sprejela enakovrednega dokumenta; vendar izraža zaskrbljenost nad tem, kako učinkovito jih izvajajo institucije EU in države članice;

7.  poziva EU, naj spodbuja globalno soglasje o humanitarnem ukrepanju, ki potrjuje načela humanitarne pomoči ter obveznosti in upravičenost po mednarodnem humanitarnem pravu, obenem pa zagotavlja zaščitne odzive, ki so usmerjeni v ljudi in človekove pravice, ter od vlad terja odgovornost za njihove vloge in pristojnosti pri varovanju ljudi; opozarja na negativne posledice politizacije humanitarne pomoči in spominja, da sta nadaljnje spoštovanje temeljnih humanitarnih načel in stalna zavezanost slednjim ključni za zagotavljanje humanitarnega prostora na območjih konfliktov;

8.  poziva Svet za zunanje zadeve in podpredsednico/visoko predstavnico, naj za zagotovitev skladnega in učinkovitega razvoja politik in ukrepov EU, povezanih z mednarodnim humanitarnim pravom, pregledata sedanjo razdelitev odgovornosti, na podlagi katere je za izvajanje smernic o mednarodnem humanitarnem pravu prvenstveno pristojna delovna skupina Sveta za javno mednarodno pravo, ki jo vodi predsedstvo Sveta; v zvezi s tem poudarja, da so ustrezne delovne skupine Sveta v skladu s smernicami EU dolžne spremljati razmere, za katere bi lahko veljalo mednarodno humanitarno pravo, in v teh primerih priporočati ukrepe za spodbujanje njegovega spoštovanja (odstavek 15a); poziva ustrezne delovne skupine Sveta, naj ta mandat uporabijo za obravnavanje sedanje pereče krize zaradi nespoštovanja;

9.  želi spomniti na stališče, izraženo v smernicah EU, da se bodo, kadar je primerno, upoštevale storitve Mednarodne humanitarne komisije za ugotavljanje dejstev, ustanovljene v skladu z Dopolnilnim protokolom I k ženevskim konvencijam iz leta 1949, ki lahko pomaga pri spodbujanju spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava prek svoje zmogljivosti ugotavljanja dejstev in metode dobrih uslug; ugotavlja, da storitve Mednarodne humanitarne komisije za ugotavljanje dejstev niso bile uporabljene, in poziva Svet, države članice in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj resno razmislijo, da bi to komisijo prvič po njeni ustanovitvi uporabile za obravnavanje napadov na bolnišnice in šole kot izredne krizne razmere v zvezi s spoštovanjem standardov mednarodnega humanitarnega prava;

10.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da ima mednarodna skupnost zdaj omejen institucionalni prostor za obravnavanje skupnih pomislekov v zvezi z izvajanjem mednarodnega humanitarnega prava; v zvezi s tem obžaluje, da se državam udeleženkam 32. mednarodne konference Rdečega križa in Rdečega polmeseca decembra 2015 ni uspelo dogovoriti o novem mehanizmu, s katerim bi okrepili sistem upravljanja mednarodnega humanitarnega prava, in sicer z vzpostavitvijo letnega srečanja držav, da bi poglobili dialog, in z uvedbo rednega poročanja o nacionalnem spoštovanju tega prava; poziva EU in njene države članice, naj si v okviru prihodnjega medvladnega postopka prizadevajo za boljši rezultat;

11.  poziva h globalni zavezi, da se zagotovi, da bodo ženske in deklice varne od začetka vsakih izrednih razmer ali krize z obravnavanjem tveganja spolnega nasilja ali nasilja na podlagi spola, z dvigovanjem ozaveščenosti, z zagotavljanjem kazenskega pregona storilcev tovrstnega nasilja in z zagotavljanjem, da imajo ženske in deklice dostop do vseh spolnih in reproduktivnih zdravstvenih storitev, tudi varnih splavov, v humanitarnih krizah, ne pa da se ponavlja to, kar bi lahko označili kot nehumano ravnanje, torej v skladu z zahtevami mednarodnega humanitarnega prava in kot je predvideno v ženevskih konvencijah in njihovih dodatnih protokolih;

12.  želi spomniti, da so konkretne politike vlad, pa tudi Evropske unije, vključno s trgovinskimi politikami, privedle do sedanjih nestabilnih razmer v Afganistanu, Jemnu in Iraku ter na vsem območju Bližnjega vzhoda in severne Afrike; opominja, da sta fundamentalizem in nasilje posledica neenakosti in revščine;

13.  poziva EU in njene države članice, naj izpolnjujejo svoje zaveze na področju razvojne politike in spoštujejo člen 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije, v katerem je navedeno, da Unija upošteva cilje razvojnega sodelovanja pri politikah, ki jih izvaja in ki lahko vplivajo na države v razvoju;

14.  zavrača koncept civilno-vojaškega sodelovanja, saj vključuje nepredvidljivo tveganje, da bodo civilisti in humanitarni delavci uporabljeni za doseganje vojaških ciljev, ogroža nevtralnost, neodvisnost in nepristranskost civilnih, razvojnih in humanitarnih organizacij, kar je pogoj za učinkovito dostavljanje pomoči, in lahko privede do napadov na nevladne in humanitarne organizacije; zato poziva, da je treba na vseh območjih strogo ločevati med civilnimi in vojaškimi operacijami, in opozarja, da velika večina humanitarnih organizacij vztraja, da mora biti njihovo delovanje neodvisno in nepristransko, kot je določeno v Kodeksu ravnanja Mednarodnega gibanja Rdečega križa in Rdečega polmeseca ter nevladnih organizacij pri zagotavljanju pomoči ob nesrečah;

15.  je zelo zaskrbljen zaradi vse pogostejših vojaških posredovanj in vojaškega pristopa v konfliktih ter izjemno kritičen do vloge, ki so jo imela različna zahodna posredovanja v zadnjih letih pri spodbujanju zaostrovanja konfliktov na teh območjih; poudarja, da konfliktov v regiji ni mogoče rešiti po vojaški poti; poziva k izključno civilni in miroljubni zunanji politiki EU;

16.  zavrača uporabo pojmovanja „odgovornost zaščititi“ kot izgovor za enostransko uporabo sile;

17.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, vladam in parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju OZN, predsedniku generalne skupščine OZN in vladam držav članic OZN.

(1)

UL C 303, 15.12.2009, str. 12.

(2)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0066.

(3)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0040.

(4)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0459.

Pravno obvestilo