Postopek : 2016/2727(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0643/2016

Predložena besedila :

B8-0643/2016

Razprave :

PV 25/05/2016 - 18
CRE 25/05/2016 - 18

Glasovanja :

PV 26/05/2016 - 6.6
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2016)0233

PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 333kWORD 87k
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0623/2016
23.5.2016
PE582.664v01-00
 
B8-0643/2016

ob zaključku razprave o izjavah Sveta in Komisije

v skladu s členom 123(2) Poslovnika


o čezatlantskem pretoku podatkov (2016/2727(RSP))


Timothy Kirkhope, Helga Stevens, Daniel Dalton, Monica Macovei v imenu skupine ECR

Resolucija Evropskega parlamenta o čezatlantskem pretoku podatkov (2016/2727(RSP))  
B8-0643/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU), Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in členov 6, 7, 8, 11, 16, 47 in 52 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov(1) (v nadaljnjem besedilu: direktiva o varstvu podatkov),

–  ob upoštevanju Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ z dne 27. novembra 2008 o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah(2),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov)(3) ter Direktive (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ(4),

–  ob upoštevanju Odločbe Komisije z dne 26. julija 2000 (2000/520/ES) (v nadaljnjem besedilu: odločba o varnem pristanu),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 27. novembra 2013 o obnovitvi zaupanja v pretok podatkov med EU in ZDA (COM(2013)0846),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 27. novembra 2013 o delovanju varnega pristana z vidika državljanov EU in družb, ustanovljenih v EU (sporočilo o varnem pristanu) (COM(2013)0847),

–  ob upoštevanju sodbe Sodišča Evropske unije z dne 6. oktobra 2015 v zadevi C-362/14 Maximillian Schrems proti Data Protection Commissioner (EU:C:2015:650),

–  ob upoštevanju zakona o sodnem varstvu (Judicial Redress Act) iz leta 2015,

–  ob upoštevanju ameriškega zakona o svobodi (USA Freedom Act) iz leta 2015,

–  ob upoštevanju reform obveščevalnih dejavnosti ZDA pri zaznavanju signalov iz predsedniške politične direktive 28 (PPD-28),

–  ob upoštevanju mnenja delovne skupine iz člena 29 št. 01/2016 z dne 13. aprila 2016 o osnutku sklepa o ustreznosti zasebnostnega ščita EU-ZDA,

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker sta pravici do zasebnosti in varnosti zagotovljeni z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in je treba obe pravici v celoti spoštovati in v enaki meri uravnotežiti;

B.  ker je nacionalna varnost v pristojnosti držav članic, kot je določeno v PDEU;

C.  ker so ZDA nepogrešljiva partnerica Evropske unije in njenih držav članic tako na področju gospodarstva kot na področju varnosti;

D.  ker je vrednost čezatlantskega odnosa na področju naložb največja na svetu, saj medsebojne naložbe ZDA in Evrope znašajo približno 4 bilijone USD;

E.  ker je pretok podatkov med ZDA in EU na svetovni ravni zdaleč največji;

F.  ker je prosti čezmejni pretok podatkov med ZDA in EU bistvenega pomena za prihodnjo rast trgovine in naložb v ZDA in EU, saj potrošniki na obeh straneh Atlantika v vse večji meri uporabljajo internet za nakup blaga in storitev z obeh trgov, tudi za čezatlantske transakcije in storitve med podjetji, prosti pretok podatkov znotraj podjetij ter dostop do oblaka in njegovo uporabo, pa tudi za širitev trgovine in naložb v države v razvoju, v katerih vse bolj uporabljajo internet in spletne proizvode;

G.  ker so mala in srednja podjetja (MSP) najhitreje rastoč sektor gospodarstva EU in so vse bolj odvisna od prostega pretoka podatkov; ker so MSP predstavljala 60 % družb, ki so odvisne od dogovora o varnem pristanu, ki jim je omogočil, da so namesto obremenjujočih in dolgotrajnih zavezujočih poslovnih pravil oziroma standardnih pogodbenih klavzul uporabljali poenostavljene in stroškovno učinkovite postopke zagotavljanja skladnosti;

H.  ker bo direktivo EU o varstvu podatkov, ki je bila sprejeta leta 1995 in ki ureja varstvo osebnih podatkov v EU, v bližnji prihodnosti nadomestila splošna uredba o varstvu podatkov; ker splošna uredba o varstvu podatkov določa, da je prenos osebnih podatkov iz EU v tretjo državo dovoljen le pod posebnimi pogoji, kot je sklep o ustreznosti, ki je pomemben mehanizem, ki omogoča prenos osebnih podatkov v tretjo državo, če Komisija ugotovi, da ta tretja država zagotavlja ustrezno raven varstva zasebnosti;

I.  ker so bile Andora, Argentina, Kanada, Ferski otoki, Guernsey, Otok Man, Jersey, Urugvaj, Izrael, Švica in Nova Zelandija doslej priznane kot države, ki zagotavljajo ustrezno raven varstva podatkov, Združene države Amerike, Kanada in Avstralija pa kot ustrezne za namene prenosa evidenc podatkov o potnikih;

J.  ker je Komisija 26. julija 2000 priznala, da načela zasebnosti varnega pristana in s tem povezana najpogosteje zastavljena vprašanja, ki jih je izdalo ministrstvo za trgovino ZDA, zagotavljajo ustrezno raven varstva za namene prenosa osebnih podatkov iz EU, in ker je ta odločba o varnem pristanu omogočila, da so bili osebni podatki iz EU preneseni družbam v ZDA, ki so se zavezale k spoštovanju načel varnega pristana;

K.  ker je Sodišče v zadevi C-362/14 Maximillian Schrems proti Data Protection Commissioner odločilo, da ugotovitev Komisije v okviru dogovora o varnem pristanu, da ZDA zagotavljajo ustrezno raven varstva osebnih podatkov iz EU, ni veljavna, zaradi česar je nujno treba zaključiti pogajanja o zasebnostnem ščitu EU-ZDA, da bo zagotovljena pravna varnost glede tega, kako bi moral potekati prenos osebnih podatkov iz EU v ZDA;

L.  ker je Komisija po odločitvi v zadevi Schrems nadaljevala pogajanja z ZDA o prenovljenem okviru, da bi obravnavala pomisleke Sodišča Evropske unije, in ker so se Komisija in ZDA 2. februarja 2016 dogovorile o novem okviru za čezatlantski pretok podatkov med EU in ZDA, tj. o zasebnostnem ščitu EU-ZDA;

M.  ker je delovna skupina iz člena 29 v svojem mnenju št. 01/2016 pozdravila pomembne izboljšave, ki jih v primerjavi z odločbo o varnem pristanu prinaša zasebnostni ščit;

N.  ker je predstavniški dom 20. oktobra 2015 sprejel ameriški zakon o sodnem varstvu, ki državljanom EU in državljanom zaveznic ZDA zagotavlja pravico do pregleda in popravka netočnih informacij, ki jih imajo o njih zvezne agencije ZDA v skladu z ameriškim zakonom o zasebnosti, 28. januarja 2016 ga je potrdil pravosodni odbor senata, 24. februarja 2016 pa ga je podpisal predsednik ZDA Barack Obama;

O.  ker je bilo sprejetje zakona o sodnem varstvu za Evropski parlament glavni predpogoj za izdajo soglasja za krovni sporazum med EU in ZDA in pomemben vidik pogajanj o zasebnostnem ščitu EU-ZDA;

1.  poudarja, da so Združene države Amerike eden najpomembnejših partnerjev EU, kar zadeva varnost, gospodarstvo in skupne vrednote;

2.  poudarja, da je dogovorjeni pravni okvir, kot sta zasebnostni ščit in krovni sporazum med EU in ZDA o varstvu podatkov, bistvenega pomena za zagotovitev spoštovanja temeljnih pravic in zasebnosti državljanov in za zagotovitev zaupanja državljanov v čezatlantsko sodelovanje med EU in ZDA na področju varnosti in gospodarstva;

3.  ugotavlja, da so EU in ZDA že sklenile pomembna sporazuma glede pretoka podatkov v zvezi z varnostjo in bojem proti terorizmu, in sicer sporazum o programu za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti in sporazum o evidenci podatkov o potnikih; ugotavlja, da sta bila ta sporazuma bistvenega pomena pri preiskovanju in pregonu kaznivih dejanj in pri zagotavljanju varnosti in zaščite državljanov ZDA in EU;

4.  pozdravlja, da so bila pogajanja med EU in ZDA o zasebnostnem ščitu po več kot dveh letih pogajanj med Komisijo in ministrstvom za trgovino ZDA zaključena; poudarja, da je novi in izboljšani zasebnostni ščit nujno treba začeti izvajati, da se zagotovi jasen pravni okvir, pravna jasnost in opredeljen sklop pravil in pravic, v skladu s katerimi je treba delovati; to je zlasti pomembno za MSP in za potrošnike;

5.  poudarja, da je pravica do zasebnosti zagotovljena tako s pravnim sistemom ZDA (ameriška ustava in listina pravic) kot s pravnim sistemom EU (Listina Evropske unije o temeljnih pravicah); poudarja, da je bistvenega pomena upoštevati združljivost teh dveh različnih sistemov, ne smemo pa zahtevati popolne usklajenosti;

6.  pozdravlja, da so se EU in ZDA v zadnjih 12 mesecih dogovorile o novem zasebnostnem ščitu in krovnem sporazumu o varstvu podatkov, ki predstavljata najvišjo raven zasebnosti podatkov ter digitalnega in pravnega varstva, kar so ju bili državljani EU kadar koli deležni;

7.  priznava, da se zasebnostni ščit EU-ZDA zelo razlikuje od okvira „varni pristan“, saj določa veliko bolj podrobno dokumentacijo, s katero so predpisane podrobnejše zahteve za podjetja, ki se želijo pridružiti okviru, vključno z novimi mehanizmi nadzora in ravnovesja, ki zagotavljajo, da lahko posamezniki v EU, na katere se nanašajo osebni podatki, uveljavljajo svoje pravice, ko se njihovi podatki obdelujejo v ZDA;

8.  pozdravlja, da je delovna skupina iz člena 29 priznala pomembne izboljšave, ki jih v primerjavi z okvirom „varni pristan“ prinaša zasebnostni ščit;

9.  je seznanjen s pomisleki delovne skupine iz člena 29 in njenim konstruktivnim pristopom ter poleg tega poudarja, da bi bilo treba načelo omejitve hrambe podatkov, kot je omenjeno v mnenju, najprej pojasniti v Evropski uniji, saj po sodbi Sodišča Evropske unije iz leta 2014 položaj in standardi v EU ostajajo negotovi;

10.  pozdravlja, da je ameriški kongres sprejel zakon o sodnem varstvu, in želi spomniti, da že dlje časa zahteva sprejetje takega zakona kot predpogoj za dokončno oblikovanje krovnega sporazuma med EU in ZDA in zaključek pogajanj o zasebnostnem ščitu;

11.  poudarja pomen novega zasebnostnega ščita in novega krovnega sporazuma med EU in ZDA o varstvu podatkov, s katerima je potrošnikom, podjetjem in državljanom zagotovljen jasen pravni okvir za delovanje, pa tudi jasen sklop pravic in mehanizmov pravnega varstva;

12.  ugotavlja, da medtem ko v okviru „varni pristan“ niso navedene nobene posebne omejitve glede dostopa ameriške vlade do podatkov, prenesenih v ZDA, okvir zasebnostnega ščita zdaj vključuje zavezujoče zaveze ameriške vlade v obliki dopisov direktorja nacionalne obveščevalne službe, ameriškega zunanjega ministra in ameriškega ministrstva za pravosodje;

13.  poudarja, da sta ameriški kongres in ameriška vlada od leta 2013 sprejela več kot 24 reform zakonov in programov o nadzoru, vključno z ameriškim zakonom o svobodi, ki prepoveduje množično zbiranje podatkov, predsedniško politično direktivo 28, s katero varstvo pravice do zasebnosti in državljanskih svoboščin posameznikov zunaj ZDA postaja sestavni del politike nadzora ZDA, spremembami zakona o nadzoru tujih obveščevalnih podatkov in zakonom o sodnem varstvu, v skladu s katerim ukrepi za varstvo podatkov veljajo tudi za državljane EU; poudarja, da so se na podlagi teh reform zaradi doseganja standardov ustreznosti, ki jih zahteva EU, povečale pravice in zasebnost državljanov ZDA in EU;

14.  pozdravlja pobude, ki sta jih zelo pred kratkim sprejela ameriška vlada in ameriški kongres, kot so predlog zakona o zasebnosti elektronske pošte (Email Privacy Bill), ki ga je aprila 2016 soglasno sprejel predstavniški dom in ki spreminja zakon o zasebnosti elektronskih komunikacij (Electronic Communications Privacy Act) iz leta 1986, pozdravlja tudi, da sta predstavniški dom (januarja 2016) in senat (marca 2016) sprejela zakon o izboljšanju dostopa do informacij javnega značaja;

15.  pozdravlja vzpostavitev mehanizma varuha človekovih pravic v okviru ameriškega ministrstva za zunanje zadeve, ki bo neodvisen od nacionalnih varnostnih služb ter bo pomagal zagotoviti posamezna pravna sredstva in neodvisen nadzor;

16.  pozdravlja dejstvo, da so posameznikom v EU, na katere se nanašajo osebni podatki, v okviru novega zasebnostnega ščita na voljo številne možnosti uporabe sredstev pravnega varstva glede uporabe njihovih podatkov;

17.  poudarja, da bi bilo treba v prihodnje preprečiti, da bi, kot je že po zadevi Schrems, nastopila nova pravna praznina, in zato poudarja, da mora Komisija izvesti podroben pregled vseh vidikov pravnega dogovora, zlasti učinek na temeljne pravice in zasebnost;

18.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter kongresu in vladi ZDA.

(1)

UL L 281, 23.11.1995, str. 31.

(2)

UL L 350, 30.12.2008, str. 60.

(3)

UL L 119, 4.5.2016, str. 1.

(4)

UL L 119, 4.5.2016, str. 89.

Pravno obvestilo