PREDLOG RESOLUCIJE o jedrski varnosti in neširjenju jedrskega orožja

19.10.2016 - (2016/2936(RSP))

ob zaključku razprave o izjavi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko
v skladu s členom 123(2) Poslovnika

Michael Gahler, Jacek Saryusz-Wolski, Sandra Kalniete, Cristian Dan Preda, Elmar Brok, Arnaud Danjean, Tunne Kelam, David McAllister, Lorenzo Cesa, Lars Adaktusson, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Bogdan Andrzej Zdrojewski, Eduard Kukan, Andrzej Grzyb, Laima Liucija Andrikienė, Fernando Ruas, Dubravka Šuica, Alojz Peterle, Tokia Saïfi, Julia Pitera v imenu skupine PPE

Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-1122/2016

B8-112/2016

Resolucija Evropskega parlamenta o jedrski varnosti in neširjenju jedrskega orožja

(2016/2936(RSP))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, ki je bila odprta za podpis leta 1968 in je začela veljati leta 1970,

–  ob upoštevanju statuta Mednarodne agencije za atomsko energijo, ki je začel veljati 29. julija 1957,

–  ob upoštevanju Konvencije o fizičnem varovanju jedrskega materiala, ki je začela veljati 8. februarja 1987, in njene naslednje spremembe,

–  ob upoštevanju strategije EU proti širjenju orožja za množično uničevanje, ki jo je Evropski svet sprejel 12. decembra 2003,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. marca 2010 o pogodbi o neširjenju jedrskega orožja[1],

–  ob upoštevanju pregledne konference pogodbenic Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, ki je potekala od 27. aprila do 22. maja 2015 v New Yorku,

–  ob upoštevanju sklepov vrhunskega srečanja o jedrski varnosti, ki je potekalo v Washingtonu DC od 31. marca do 1. aprila 2016,

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker se je varnostno okolje v Evropski uniji, zlasti v njeni soseski, znatno poslabšalo v zadnjih nekaj letih in postal bolj nestanovitno, nevarno in nepredvidljivo, kar je privedlo do tega, da morajo države članice obravnavati številne konvencionalne in nekonvencionalne grožnje, ki jih predstavljajo državni in nedržavni akterji;

B.  ker je pet jedrskih državah priznanih v skladu s Pogodbo o neširjenju jedrskega orožja (ZDA, Združeno kraljestvo, Rusija, Francija in Kitajska), tri države z jedrskim orožjem de facto so razvile jedrske zmogljivosti zunaj te pogodbe (Indija, Pakistan in Izrael) in Severna Koreja se šteje kot jedrska zmogljivost;

C.  ker mednarodno varnost in stabilnost ogrožajo vse slabši odnosi med državami z jedrskim orožjem, npr. Združenimi državami in Rusijo, kot nedavno, ko se je Rusija odločila, da bo prekinila izvajanje sporazuma o odstranjevanju plutonija in upravljanju z njim iz leta 2000, ogrožajo pa ju tudi pojavljanje stalnih napetosti med Indijo in Pakistanom ter jedrske ambicije Severne Koreje;

D.  ker je trenutno 191 držav pogodbenic Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (NPT), vključno s petimi priznanimi državami z jedrskim orožjem:
Združene države Amerike, Združeno kraljestvo, Francija, Rusija in Kitajska;

E.  ker je Pogodba o neširjenju jedrskega orožja prelomna pravno zavezujoča mednarodna pogodba, katere cilj je preprečiti širjenje jedrskega orožja in tehnologije orožja, spodbujati sodelovanje pri miroljubni uporabi jedrske energije ter izboljšati svetovno jedrsko razoroževanje;

F.  ker je Konvencija o fizičnem varovanju jedrskega materiala pravno zavezujoč mednarodni instrument na področju fizičnega varovanja jedrskega materiala, ki določa ukrepe v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem in kaznovanjem prekrškov v zvezi z jedrskim materialom;

G.  ker zaskrbljujoča medijska poročila navajajo, da je Rusija namestila raketne sisteme z jedrskimi zmogljivostmi v Kaliningrajsko oblast, ki meji na državi članici EU, Poljsko in Litvo;

H.  ker je Rusija kršila Memorandum o soglasju iz Budimpešte iz leta 1994, ki predvideva varnostna zagotovila za Ukrajino v zameno za njeno jedrsko razorožitev, s tem, da je zasedla Krimski polotok in začela hibridno vojno v vzhodni Ukrajini;

I.  ker ima EU aktivno vlogo kot stranka pri celovitem načrtu ukrepanja, dogovorjenim z Iranom, pri oblikovanju mreže, ki vodi do uspešne opustitve njegovih jedrskih ambicij;

J.  ker je Demokratična ljudska republika Koreja 9. septembra 2016 sprožila drugi jedrski poskus in prekršila svoje mednarodne obveznosti iz resolucij varnostnega sveta ZN in iz skupne izjave Južne in Severne Koreje iz leta 1992;

K.  ker je sodelovanje na globalni ravni bistvenega pomena, da se preprečijo jedrska teroristična dejanja;

1.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi poslabšanja varnostnih razmer v Evropski uniji in v širšem sosedstvu, kar bi lahko povzročilo ponoven pojav jedrskega orožja kot aktivnega odvračila in njegovo morebitno širjenje med državnimi in nedržavnimi akterji;

2.  opozarja, da se jedrsko orožje vrača v strateško načrtovanje držav z jedrskim orožjem;

3.  podpira cilje iz Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja pri zagotavljanju podlage za skupna prizadevanja za preprečevanje širjenja jedrskega orožja, spodbujanje varne in zanesljive uporabe jedrske energije ter prizadevanje za cilj sveta brez jedrskega orožja;

4.  meni, da se varnost in trajnostna jedrska razorožitev lahko dosežeta le v večstranskem procesu, v katerem pogodbenice sodelujejo v dobri veri;
izraža prepričanje, da je jedrska razorožitev najpomembnejši cilj svetovnih politik nadzora orožja in da bi moral biti cilj iz pogodbe NPT, svet brez jedrskega orožja, glavna dolgoročna ambicija;

5.  ugotavlja, da konferenca o pregledu NPT leta 2015 ni dosegla dogovora o končnem dokumentu v zvezi z neširjenjem jedrskega orožja;
opozarja, da EU ni uspela oblikovati skupnega stališča v okviru priprav na konferenco; poudarja, da države, oborožene z jedrskim orožjem, ki niso pogodbenice NPT in se niso zavezale k spoštovanju ključnih mednarodnih obveznosti o neširjenju in razoroževanju, povečujejo nevarnost spodbijanja verodostojnosti te pogodbe;

6.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi vse večje jedrske grožnje, ki nastaja zaradi stališč Rusije in vpliva na varnost, stabilnost in predvidljivost na svetovni ravni ter zaradi vse slabših odnosov z Natom, vključno z morebitnimi kršitvami Pogodbe o jedrskem orožju srednjega dosega ter izjavami glede večje pripravljenosti za uporabo jedrskega orožja in tistimi, ki kažejo na to, da se predvideva možnost nameščanja jedrskega orožja na dodatna območja v Evropi; opozarja na ruske vojaške vaje, ki simulirajo uporabo jedrskega orožja proti Poljski, in izraža globoko zaskrbljenost zaradi uporabe sistemov raket Iskander z jedrsko zmogljivostjo v Kaliningrajski oblasti, ki meji na državi članici EU, Poljsko in Litvo;

7.  izraža zaskrbljenost glede nedavnih jedrskih poskusov, ki jih je izvedla Demokratična ljudska republika Koreja in tveganj, ki jih ti predstavljajo za regionalno stabilnost; zahteva, da se Demokratična ljudska republika Koreja v prihodnje vzdrži teh preskusov;

8.  pozdravlja dogovor med skupino P5+1 in Iranom o njegovih jedrskih ambicijah ter spodbuja nadaljnje sodelovanje obeh strani, da bi zagotovili polno izvajanje skupnega celovitega načrta ukrepanja;

9.  podpira delo Mednarodne agencije za atomsko energijo pri spodbujanju sodelovanja na jedrskem področju, da bi spodbujali varno in miroljubno uporabo jedrske energije;

10.  spodbuja nadaljevanje uporabe in strogo izvajanje Konvencije o fizičnem varovanju jedrskega materiala in poziva države, ki te pogodbe še niso ratificirale, naj to storijo;

11.  poziva k okrepitvi prizadevanj za sodelovanje in učinkovitim ukrepom na področju varovanja jedrskih materialov, da bi zmanjšali nevarnost, da te proizvode pridobijo teroristične skupine;

12.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropski službi za zunanje delovanje, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, parlamentom in vladam držav članic ter generalnemu sekretarju Organizacije združenih narodov.

• [1]  UL C 349 E, 22.12.2012, str. 77.