Postopek : 2016/2637(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-1136/2016

Predložena besedila :

B8-1136/2016

Razprave :

PV 25/10/2016 - 19
CRE 25/10/2016 - 19

Glasovanja :

Sprejeta besedila :


PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 420kWORD 53k
19.10.2016
PE589.736v01-00
 
B8-1136/2016

k vprašanjema za ustni odgovor B8-1801/2016 in B8-1802/2016

v skladu s členom 128(5) Poslovnika


o transmaščobnih kislinah (2016/2637(RSP))


Mireille D’Ornano, Sylvie Goddyn, Jean-François Jalkh v imenu skupine ENL

Resolucija Evropskega parlamenta o transmaščobnih kislinah (2015/2637(RSP))  
B8-1136/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, zlasti člena 30(7)(1),

–  ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 3. decembra 2015 o transmaščobah v živilih in splošni prehrani prebivalstva Unije (COM(2015)0619),

–  ob upoštevanju poročila Skupnega raziskovalnega središča z naslovom Trans fatty acids in Europe: where do we stand? A synthesis of the evidence: 2003-2013 (Transmaščobne kisline v Evropi: kakšno je stanje? Povzetek dokazov v obdobju 2003–2013),

–  ob upoštevanju publikacij Svetovne zdravstvene organizacije The effectiveness of policies for reducing dietary transfat: a systematic review of the evidence(2) (Učinkovitost politik za zmanjševanje prehranskih transmaščobnih kislin: sistematični pregled dokazov), Eliminating trans fats in Europe – A policy brief(3) (Odpravljanje transmaščobnih kislin v Evropi – Poročilo o politikah) in Effect of trans-fatty acid intake on blood lipids and lipoproteins: a systematic review and meta-regression analysis(4) (Učinek vnosa transmaščobnih kislin na krvne lipide in lipoproteine: sistematični pregled in metaregresijska analiza),

–  ob upoštevanju vprašanj Svetu in Komisiji o transmaščobnih kislinah (O-000105/2016 – B8-1801/2016 in O-000106/2016 – B8-1802/2016),

–  ob upoštevanju členov 128(5) in 123(2) Poslovnika,

A.  ker so transmaščobne kisline posebna vrsta nenasičenih maščob;

B.  ker so transmaščobne kisline naravno prisotne v živilih, pridobljenih iz prežvekovalcev, kot so mlečni proizvodi in meso, nekaterih rastlinah in izdelkih rastlinskega izvora (por, grah, vrtna solata, repično olje), najdemo pa jih zlasti v industrijsko proizvedenih delno hidrogeniranih rastlinskih oljih (rastlinska olja, ki so spremenjena z dodanimi vodikovimi atomi in se uporabljajo za cvrtje in pečenje ter v predelanih živilih za podaljšanje roka uporabe);

C.  ker UNESCO priznava francosko kuhinjo, v kateri se uporabljajo živalske maščobe, vključno s transmaščobnimi kislinami, kot nesnovno kulturno dediščino in ker je ta kuhinja znana po tako imenovanem francoskem paradoksu;

D.  ker je zato vnos transmaščobnih kislin večinoma povezan z uživanjem industrijsko proizvedenih delno hidrogeniranih olj, ki jih industrija uporablja v številnih živilskih proizvodih in pijačah (predpakirana živila in živila, ki niso predpakirana, npr. živila, ki se prodajajo v razsutem stanju, pripravljena in dostavljena hrana ter hrana v gostinskih storitvah);

E.  ker ljudje na splošno užijejo malo naravnih transmaščobnih kislin iz prežvekovalcev in ker Svetovna zdravstvena organizacija navaja, da te v današnji prehrani zaradi sorazmerno majhne količine vnosa verjetno ne predstavljajo tveganja za zdravje;

F.   ker so transmaščobne kisline naravno prisotne v materinem mleku;

G.  ker se ta resolucija nanaša le na industrijsko proizvedene maščobne kisline;

H.  ker v številnih restavracijah in lokalih s hitro hrano transmaščobne kisline uporabljajo za cvrtje hrane, saj so poceni in se lahko v industrijskih cvrtnikih večkrat uporabijo;

I.  ker se pri pripravi nekaterih živil (na primer piškotov, tort, slanih prigrizkov in pri cvrtju) uporabljajo dodatne transmaščobne kisline ali pa pri njej nastanejo;

J.  ker je bilo ugotovljeno, da je pogosto uživanje industrijsko proizvedenih delno hidrogeniranih rastlinskih olj povezano z večjim tveganjem bolezni srca in ožilja (bolj kot kateri koli drug dolgoročni dejavnik), neplodnosti, endometrioze, žolčnih kamnov, Alzheimerjeve in sladkorne bolezni, čezmerne debelosti ter nekaterih vrst raka;

K.  ker so zdravstvena tveganja, povezana z uživanjem transmaščobnih kislin, dobro dokumentirana, saj je sektor sladkorja v Zahodni Ameriki financiral raziskovalne programe o lipidih, da bi odkrili povezave med boleznimi srca in ožilja ter uživanjem maščob;

L.  ker bi morale države članice sprejeti vse potrebne ukrepe za odpravo vzrokov za čezmerno debelost;

M.  ker visok vnos transmaščobnih kislin povečuje tveganje koronarne srčne bolezni (bolj kot katero koli drugo hranilo z vidika kalorične vrednosti), za katero po previdnih ocenah v EU vsako leto umre okrog 660 000 oseb, kar pomeni približno 14 % skupne smrtnosti;

N.  ker Svetovna zdravstvena organizacija natančneje priporoča, naj bo delež zaužitih transmaščobnih kislin manjši od enega odstotka dnevnega energijskega vnosa(5);

O.  ker je ameriška agencija Food and Drug Administration junija 2015 ugotovila, da delno hidrogenirana olja na splošno niso priznana kot varna za prehrano ljudi;

P.  ker je razpoložljivost podatkov za vso EU omejena, kljub temu pa iz nedavne študije, v kateri so zbrani podatki iz devetih držav EU, izhaja, da je povprečno dnevno zaužitje transmaščobnih kislin nižje od enega odstotka dnevnega energijskega vnosa, v posameznih skupinah prebivalstva v nekaterih od teh držav članic pa je višje(6);

Q.  ker analiza najnovejših javno dostopnih podatkov potrjuje, da je kljub temu, da naj bi se vsebnost transmaščobnih kislin v nekaterih živilih zmanjšala, na nekaterih živilskih trgih EU še vedno veliko živil z visokimi ravnmi teh kislin, tj. nad 2 g na 100 g maščobe (na primer piškoti ali pokovka s približno 40 do 50 g transmaščobnih kislin na 100 g maščobe, in živila, ki niso predpakirana, kot so pekovski izdelki);

R.  ker mednarodne študije kažejo, da si politike za zmanjšanje vsebnosti transmaščobnih kislin v živilih prizadevajo za zmanjšanje ravni teh kislin, ne da bi se povečala skupna vsebnost maščob; ker so te politike izvedljive in bodo najbrž pozitivno vplivale na javno zdravje;

S.  ker žal le eden od treh potrošnikov v EU pozna transmaščobne kisline, to pa kaže, da ukrepi za označevanje vsebnosti teh kislin niso bili učinkoviti in da je treba sprejeti ukrepe za ozaveščanje v izobraževalnem sistemu in medijskih kampanjah;

T.  ker zakonodaja EU ne ureja vsebnosti transmaščobnih kislin v živilih in ne zahteva njenega označevanja;

U.  ker imajo Avstrija, Danska, Latvija in Madžarska zakonodajo, ki omejuje vsebnost transmaščobnih kislin v živilih, večina držav članic pa se je odločila za prostovoljne ukrepe, kot so samourejanje, prehranska priporočila ali merila za sestavo posameznih tradicionalnih proizvodov;

V.  ker je za razumevanje razlik med vrstami maščob potrebno strokovno znanje, ki ga potrošniki ne morejo zlahka pridobiti; ker zato označevanje ni dovolj za varstvo zdravja ljudi;

W.  ker so nedavne študije pokazale, da se ljudje z višjim socialno-ekonomskim statusom bolj zdravo prehranjujejo kot tisti z nižjim, ta vrzel pa se še povečuje vzporedno s povečanjem socialnih neenakosti; ker se je zaradi varčevalnih politik, ki so bile v državah članicah uvedene pod pritiskom Komisije, povečala revščina, zdrava lokalna hrana pa je postala težje dosegljiva;

X.  ker se transmaščobne kisline običajno uporabljajo v cenejših živilih, cenejšim živilom z visoko vsebnostjo teh kislin pa so bolj izpostavljeni ljudje z nižjimi dohodki, zato je verjetno, da to povečuje neenakost na področju zdravja;

Y.  ker bi morale države članice sprejeti ustrezne odločitve za zmanjšanje uživanja industrijsko proizvedenih transmaščobnih kislin;

Z.  ker so se zdravstvene organizacije, skupine potrošnikov, združenja zdravstvenih delavcev in živilska podjetja zavzeli(7) za omejitev količine industrijsko proizvedenih transmaščobnih kislin v živilih na podobno raven, kot so jo določili danski organi (tj. 2 g transmaščobnih kislin na 100 g maščobe);

AA.  ker zakonodajni predlog o transmaščobnih kislinah ne bi smel voditi v poglabljanje krize v sektorju mleka;

1.  želi spomniti, da Parlament industrijsko proizvedene transmaščobne kisline obravnava kot resno vprašanje, in ponovno izraža zaskrbljenost zaradi tveganj za zdravje ljudi, ki jih prinašata revščina in čezmerna izpostavljenost transmaščobnim kislinam kot ena njenih posledic;

2.  poudarja, da so ZDA že napovedale, da bodo morali proizvajalci živil od sredine leta 2018 odpraviti delno hidrogenirana olja v proizvodih, ki se prodajajo na njihovem notranjem trgu, saj je bilo leta 2015 ugotovljeno, da transmaščobne kisline na splošno niso varne;

3.  želi opomniti, da je dokazano, da ima lahko omejitev vsebnosti industrijsko proizvedenih transmaščobnih kislih hitre in precejšnje koristi za zdravje;

4.  poudarja, da večina prebivalcev EU, zlasti najranljivejši, ni seznanjena z industrijsko proizvedenimi transmaščobnimi kislinami in njihovimi posledicami za zdravje, zaradi tega pa se morda ne morejo premišljeno odločati o njihovem uživanju;

5.  je zaskrbljen, ker so ranljive skupine, vključno z državljani z nižjo izobrazbo in socialno-ekonomskim statusom ter otroki, bolj nagnjeni k uživanju živil z višjo vsebnostjo industrijsko proizvedenih transmaščobnih kislin;

6.  priznava, da so vse obstoječe strategije za zmanjšanje transmaščobnih kislin povezane z občutnim zmanjšanjem njihovih ravni v živilih in da bi bile države članice glede na svoje lokalne prehranjevalne navade zmožne same določiti ustrezno raven teh kislin;

7.  poudarja, da bi bila po mnenju Svetovne zdravstvene organizacije(8) verjetno najdražji ukrep uvedba učinkovitega izvajanja politike označevanja vsebnosti transmaščobnih kislin, v državah, kjer že velja prepoved transmaščobnih kislin, pa je to imelo s finančnega vidika minimalne posledice, saj so stroški izvajanja in nadzora nizki;

8.  meni, da je zaradi neozaveščenosti potrošnikov glede škodljivega učinka transmaščobnih kislin na zdravje obvezno označevanje njihove vsebnosti pomembno orodje, a da bi dosegli zmanjšanje uživanja teh kislin pri državljanih EU, to ni dovolj, pač pa bi bile potrebne obvezne omejitve;

9.  v zvezi s tem poudarja tudi, da se strategija označevanja vsebnosti industrijsko proizvedenih transmaščobnih kislin nanaša le na nekatera živila in ne zadeva nepakiranih živil ali živil v restavracijah;

10.  poziva države članice, naj podpirajo in spodbujajo proizvajalce živil, ki si prizadevajo za zmanjšanje industrijsko proizvedenih transmaščobnih kislin v svojih proizvodih, poleg tega pa naj poudarijo koristi, povezane z uživanjem lokalnih mlečnih proizvodov kot vira lipidov;

11.  v zvezi s tem je seznanjen z napovedjo Komisije, da bo opravila temeljito oceno učinka, da bi ocenila stroške in koristi pri različnih možnih pragovih, in Komisijo poziva, naj še zlasti upošteva učinek na mala in srednja podjetja;

12.  poziva živilsko industrijo, naj da prednost alternativnim rešitvam, ki bodo skladne z zdravstvenimi standardi, na primer uporabi izboljšanih olj, novim postopkom pretvorbe maščob ali kombinaciji nadomestkov za transmaščobne kisline (vlaknine, celuloza, škrob, beljakovinske mešanice itd.); poziva države članice, naj zagotovijo, da politike, katerih cilj je omejiti vsebnost transmaščobnih kislin v predelanih živilih, ne spodbujajo k povečanju količine palmovega olja v proizvodih, saj to za države v razvoju pomeni visoke okoljske in socialne stroške;

13.  nadalje poziva Komisijo, naj države članice podpira pri cilju, da bi povečale prehransko pismenost, da bi potrošnike spodbujale in jim omogočile, da se bodo zmožni pri hrani bolj zdravo odločati, ter da bi sodelovale z industrijo in jo spodbujale, da bi zagotovila bolj zdravo sestavo svojih proizvodov;

14.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1)

UL L 304, 22.11.2011, str. 18.

(2)

Zbirka informacij Svetovne zdravstvene organizacije, 2013, 91: 262–269H.

(3)

http://www.euro.who.int/__data/assets/pdf_file/0010/288442/Eliminating-trans-fats-in-Europe-A-policy-brief.pdf?ua=1.

(4)

http://apps.who.int/iris/bitstream/10665/246109/1/9789241510608-eng.pdf.

(5)

http://apps.who.int/iris/bitstream/10665/42665/1/WHO_TRS_916.pdf?ua=1 pg89, WHO/FAO technical report series 916.

(6)

Mouratidou idr., Trans Fatty acids in Europe: where do we stand? (Transmaščobne kisline v Evropi: kakšno je stanje?), Znanstvena in politična poročila Skupnega raziskovalnega središča, 2014, doi: 10.2788/1070.

(7)

http://www.beuc.eu/publications/open_letter_industrially_produced_tfas_freeeu.pdf

(8)

Eliminating trans fats in Europe: A policy brief (Odprava transmaščobnih kislin v Evropi – poročilo o politikah), str. 6, http://www.euro.who.int/__data/assets/pdf_file/0010/288442/Eliminating-trans-fats-in-Europe-A-policy-brief.pdf.

Pravno obvestilo