Postopek : 2016/2935(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-1168/2016

Predložena besedila :

B8-1168/2016

Razprave :

PV 26/10/2016 - 15

Glasovanja :

Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2016)0423

PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 339kWORD 78k
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-1162/2016
24.10.2016
PE593.594v01-00
 
B8-1168/2016

ob zaključku razprave o izjavi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko

v skladu s členom 123(2) Poslovnika


o položaju novinarjev v Turčiji (2016/2935(RSP))


Takis Hadzigeorgiu (Takis Hadjigeorgiou), Marie-Christine Vergiat, Eleonora Forenza, Marisa Matias, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis), Patrick Le Hyaric, Barbara Spinelli, Tania González Peñas, Xabier Benito Ziluaga, Lola Sánchez Caldentey, Miguel Urbán Crespo, Estefanía Torres Martínez, Ángela Vallina, Malin Björk, Paloma López Bermejo, Merja Kyllönen, Martina Michels, Sofia Sakorafa, Curzio Maltese, Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis), Kostadinka Kuneva, Stelios Kuloglu (Stelios Kouloglou), Kostas Hrisogonos (Kostas Chrysogonos), Javier Couso Permuy, Marina Albiol Guzmán v imenu skupine GUE/NGL

Resolucija Evropskega parlamenta o položaju novinarjev v Turčiji (2016/2935(RSP))  
B8-1168/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Turčiji, zlasti tistih o letnih poročilih o napredku in resolucije o svobodi izražanja v Turčiji(1),

–  ob upoštevanju poročila Komisije o Turčiji za leto 2015 (SWD(2015)0216),

–  ob upoštevanju, da je spoštovanje načela pravne države, zlasti svobode izražanja, v samem jedru procesa pristopa k EU,

–  ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966,

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker je 15. julija 2016 v Turčiji prišlo do poskusa državnega udara, v katerem je umrlo več kot 250 ljudi, tarča pa so bile temeljne demokratične institucije;

B.  ker je po poskusu državnega udara službo izgubilo 2500 novinarjev in so bili izdani nalogi za prijetje zoper več deset medijskih delavcev;

C.  ker je turška policija po poskusu državnega udara aretirala več kot 140 novinarjev, med njimi poročevalce, urednike in vodstvene delavce v medijskih hišah, zaradi obtožb o „članstvu v teroristični organizaciji“;

D.  ker so številne novinarje, aretirane po 15. juliju, medtem izpustili, več kot 90 pa jih je še vedno v priporu, mnogi med njimi brez obtožnice; ker pridržanim novinarjem odrekajo pravico do odvetnika, jih zadržujejo pod nečloveškimi pogoji ter jim grozijo in z njimi slabo ravnajo;

E.  ker so v nekaterih primerih aretirali sorodnike novinarjev, ki se skrivajo ali so pobegnili, in jim odvzeli potne liste, da bi novinarje prisilili k predaji;

F.  ker so zaradi izrednega stanja in pod pretvezo suma sodelovanja z gibanjem Gülen razlastili ali zaprli 131 medijskih hiš, od tega 45 časopisov, 16 televizijskih in 23 radijskih postaj, 3 tiskovne agencije, 15 revij in 29 založb;

G.  ker so turške oblasti po poskusu državnega udara zaprle tudi prokurdske medijske hiše in aretirale prokurdske novinarje;

H.  ker so po poskusu državnega udara aretirali in izgnali tuje novinarje;

I.  ker je v Turčiji svoboda izražanja pogosto ogrožena, zlasti zaradi arbitrarne in restriktivne razlage zakonodaje, političnega pritiska, odpuščanja novinarjev in številnih sodnih postopkov zoper njih, kar vse vodi tudi v samocenzuro; ker je zlasti po poskusu državnega udara pritisk na medije povzročil zaprtje skoraj vseh medijskih hiš, ki so povezane z opozicijo ali so kritične do vlade;

J.  ker je bilo že pred poskusom državnega udara v Turčiji zaprtih veliko novinarjev, ki so čakali na sodni postopek, od julija 2016 pa je Turčija država z največjim številom zaprtih novinarjev, saj jih je po navedbah evropskega združenja novinarjev trenutno v zaporu več kot 90;

K.  ker so različne institucije EU, vključno z Evropskim parlamentom in Evropskim svetom, ob več priložnostih izrazile zaskrbljenost zaradi „širše opredelitve“ terorizma, ki se zdaj uporablja v Turčiji, kar omogoča večje zatiranje nasprotnikov režima, zlasti novinarjev, političnih nasprotnikov in Kurdov;

L.  ker je neodvisno sodstvo eden od osnovnih temeljev pravne države; ker je bilo po navedbah evropskega združenja sodnikov odstavljenih skoraj 3400 sodnikov, 2900 pa je še vedno v priporu;

M.  ker številni priporniki nimajo dostopa do odvetnika;

1.  ostro obsoja vsakršno neupravičeno zapiranje novinarjev in začasno pridržanje iz političnih razlogov ali zaradi neutemeljenih obtožb o „podpiranju teroristične organizacije“; zahteva takojšnjo in brezpogojno izpustitev vseh novinarjev, ki so priprti brez dokaza o osebni vpletenosti v kaznivo dejanje ali brez obtožnice;

2.  je zelo zaskrbljen zaradi razmer v Turčiji na področju svobode tiska, zlasti svobode novinarjev, urednikov in medijskih delavcev;

3.  je trdno prepričan, da izrednega stanja in prekomernih in vsesplošnih ukrepov, ki naj bi državo očistili vseh, ki so osumljeni sodelovanja pri državnem udaru 15. julija, ne bi smeli uporabiti kot izgovor za neutemeljeno uporabo sile nad državljani, novinarji in medijskimi hišami;

4.  poziva turško vlado, naj skladno z EKČP in sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), pravnim redom EU in prakso držav članic revidira pravni okvir na področju organiziranega kriminala in terorizma ter njegovo razlago s strani sodišča, varnostnih sil in organov pregona, da se v praksi zagotovi pravica do svobode in varnosti, pravičnega sojenja, svobode izražanja, zbiranja in združevanja.

5.  poziva turško vlado, naj nemudoma spet omogoči oddajanje vsem radiotelevizijskim hišam in sprejme vse potrebne ukrepe, da bodo novinarji lahko poročali brez groženj, nadlegovanja ali strahu pred aretacijo;

6.  obsoja dejstvo, da turške oblasti poskušajo ustrahovati in izgnati tuje novinarje;

7.  poziva turške oblasti, naj se vzdržijo obravnavanja družinskih članov osumljenih novinarjev kot potencialnih osumljencev in uporabe upravnih ali drugih sankcij proti njim, kot se je zgodilo z ženo v izgnanstvu živečega novinarja Cana Dündarja, ki so jo aretirali in ji odvzeli potni list, da bi njenega moža prisilili k vrnitvi v Turčijo;

8.  poziva turške oblasti, naj ob pridržanju in zasliševanju novinarjev, ki so osumljeni kaznivih dejanj, upoštevajo njihovo zdravstveno stanje in družinske razmere;

9.  poziva turške oblasti, naj za izdajo novinarskih izkaznic pooblastijo neodvisen urad, ki bo reprezentativen za novinarski poklic, namesto da to nalogo opravlja generalni direktorat za informiranje in medije (BYEGM), ki je podrejen uradu turškega predsednika vlade;

10.  je zelo zaskrbljen zaradi razmer na področju pravne države, demokracije in človekovih pravic v Turčiji; poziva Turčijo, naj umiri napeto politično ozračje po poskusu državnega udara, s katerim se ustvarja okolje, ki omejuje svobodo govora v medijih in na spletu; obsoja tudi aretacijo skoraj 3400 sodnikov in dejstvo, da jih je skoraj 2900 še vedno v priporu;

11.  želi spomniti, da je svoboden in pluralen tisk bistven sestavni del vsake demokracije; opozarja turške oblasti, da je treba v odnosih z mediji in novinarji ravnati izredno previdno, saj sta svoboda izražanja in svoboda medijev osrednjega pomena za delovanje demokratične in odprte družbe;

12.  poziva turško vlado, naj nemudoma ustavi neutemeljeno preiskavo zoper mednarodno priznane novinarje, pisatelje in zagovornike človekovih pravic, ki so podprli kampanjo solidarnosti z dnevnikom Özgür Gündem, tako da so prevzeli vlogo „dežurnih urednikov“; poziva vlado, naj nemudoma izpusti osebe, ki so zaprte iz istega razloga, zlasti pisateljico Asli Erdogan;

13.  poziva turško vlado, naj resno razišče trditve, da so bili zaprti novinarji mučeni, zlasti odgovorna urednika ukinjenega dnevnika Özgür Gündem, Bilir Kaya in Inan Kizilkaya;

14.  ostro obsoja nedavno zaprtje 13 medijskih hiš in 11 radijskih postaj, med njimi zlasti IMC TV, ki je blizu opoziciji, ter Zarok TV, ki oddaja otroške risanke v kurdskem jeziku; močno poudarja, da utišanje vsakršne opozicije pod pretvezo „boja proti terorizmu“ ne bo prispevalo z zmanjšanju napetosti;

15.  ostro obsoja odločitev francoske družbe Eutelsat, da na zahtevo turških oblasti preneha oddajati prokurdski informativni kanal MED Nûçe TV s sedežem v Bruslju, in jo poziva, naj ponovno pretehta svojo odločitev;

16.  poziva turško vlado, naj se loti vseh potrebnih reform, ki bodo zagotovile ustrezen sistem nadzora in ravnotežja, s katerim bi v celoti zagotovili svobodo, tudi svobodo misli, izražanja in medijev, demokracijo, enakopravnost, pravno državo in spoštovanje človekovih pravic;

17.  poudarja pomen svobode tiska, neodvisnega sodstva in spoštovanja demokratičnih vrednot za širitveni proces EU; poudarja, da so številne določbe turškega pravnega okvira in njihova razlaga s strani sodnih organov še naprej ovira za svobodo izražanja, vključno s svobodo medijev; opozarja, da sta svoboda izražanja in pluralnost medijev v osrčju evropskih vrednot ter da je neodvisni tisk ključni element demokratične družbe, saj državljanom omogoča, da se dejavno in informirano vključujejo v skupne procese odločanja, ter tako krepi demokracijo; v zvezi s tem poziva turško vlado, naj prednostno obravnava svobodo medijev in vzpostavi primeren pravni okvir, ki bo zagotovil pluralizem v skladu z mednarodnimi standardi; poziva tudi, naj se konča pritisk na kritične medijske hiše in novinarje in njihovo ustrahovanje;

18.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Turčije.

(1)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0228.

Pravno obvestilo