Postopek : 2016/2959(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-1226/2016

Predložena besedila :

B8-1226/2016

Razprave :

PV 21/11/2016 - 14
CRE 21/11/2016 - 14

Glasovanja :

Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2016)0439

PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 341kWORD 54k
16.11.2016
PE593.655v01-00
 
B8-1226/2016

k vprašanju za ustni odgovor B8-001810/2016

v skladu s členom 128(5) Poslovnika


o dokončanju okvira Basel III (2016/2959(RSP))


Roberto Gualtieri v imenu Odbora za ekonomske in monetarne zadeve
PRED. SPREM.

Resolucija Evropskega parlamenta o dokončanju okvira Basel III (2016/2959(RSP))  
B8-1226/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepov z zadnjih vrhunskih srečanj skupine G-20 po krizi,

–  ob upoštevanju sporočila finančnih ministrov skupine G-20 in guvernerjev centralnih bank z dne 27. februarja 2016,

–  ob upoštevanju sporočila finančnih ministrov skupine G-20 in guvernerjev centralnih bank z dne 14. in 15. aprila 2016,

–  ob upoštevanju sporočila finančnih ministrov skupine G-20 in guvernerjev centralnih bank z dne 23. in 24. julija 2016,

–  ob upoštevanju sporočila voditeljev držav skupine G-20 z dne 4. in 5. septembra 2016,

–  ob upoštevanju poročil Baselskega odbora za bančni nadzor voditeljem držav skupine G-20 z novicami o izvajanju sprejetega programa reform, zlasti posodobljenega poročila iz novembra 2015 o dokončnem oblikovanju baselskih reform po krizi(1),

–  ob upoštevanju posvetovalnih dokumentov Baselskega odbora za bančni nadzor o reviziji okvira Basel III o stopnji finančnega vzvoda z dne 6. aprila 2016, o zmanjšanju sprememb v sredstvih, prilagojenih kreditnemu tveganju – omejitve glede uporabe pristopov do notranjega modela z dne 24. marca 2016 in o reviziji standardiziranega pristopa za kreditno tveganje z dne 10. decembra 2015,

–  ob upoštevanju dokumenta za razpravo in posvetovalnega dokumenta Baselskega odbora za bančni nadzor o regulativni obravnavi računovodskih rezervacij iz oktobra 2016,

–  ob upoštevanju standarda Baselskega odbora za bančni nadzor za skupno sposobnost pokrivanja izgub v holdingih – spremembe standarda Basel III za opredelitev kapitala iz oktobra 2016(2),

–  ob upoštevanju poročila Evropskega odbora za sistemska tveganja o nebančni kreditni dejavnosti EU iz julija 2016,

–  ob upoštevanju rezultatov testov izjemnih situacij, ki jih je opravil Evropski bančni organ in so bili objavljeni 29. julija 2016,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta za ekonomske in finančne zadeve z dne 12. julija 2016 o dokončnem oblikovanju baselskih reform po krizi(3),

–  ob upoštevanju poročila Mednarodnega denarnega sklada o svetovni finančni stabilnosti iz leta 2016,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. marca 2016 o bančni uniji – letno poročilo 2015(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2016 o oceni stanja in izzivih pri ureditvi EU o finančnih storitvah: učinek in nadaljnji koraki k bolj učinkovitemu in uspešnemu okviru EU za regulacijo finančnega sektorja in unijo kapitalskih trgov(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. aprila 2016 o vlogi EU v okviru mednarodnih finančnih, monetarnih in regulativnih institucij ter organov(6),

–  ob upoštevanju študije za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve o vlogi Evropske unije v mednarodnih gospodarskih forumih, dokument 5, Baselski odbor za bančni nadzor,

–  ob upoštevanju izmenjave mnenj z generalnim sekretarjem Baselskega odbora za bančni nadzor Billom Coenom, predsednico nadzornega sveta enotnega mehanizma nadzora Danièle Nouy, predsednikom Evropskega bančnega organa Andreo Enrio in podpredsednikom Evropske komisije Valdisom Dombrovskisom o dokončanju okvira Basel III oziroma Basel IV,

–  ob upoštevanju izjave Komisije o reviziji standardiziranega pristopa za kreditno tveganje, ki jo je opravil Baselski odbor, in izmenjave mnenj, ki je sledila, s podpredsednikom Katainenom 6. julija 2016,

–  ob upoštevanju vprašanja Komisiji o dokončanju okvira Basel III (O-000136/2016 – B8-1810/2016),

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za ekonomske in monetarne zadeve,

–  ob upoštevanju členov 128(5) in 123(2) Poslovnika,

A.  ker je odporen in dobro kapitaliziran bančni sistem temeljni pogoj za ohranjanje finančne stabilnosti in zagotavljanje primernih posojil realnemu gospodarstvu v celotnem življenjskem ciklu ter prispeva h gospodarski rasti;

B.  ker so se voditelji držav skupine G-20 v okviru odpravljanja posledic finančne krize dogovorili o celovitem programu reform za okrepitev regulativnih standardov mednarodnih bank, vključno z okrepitvijo zahtev glede skrbnega in varnega poslovanja;

C.  ker Baselski odbor za bančni nadzor razvija mednarodno dogovorjene minimalne standarde za zahteve glede skrbnega in varnega poslovanja velikih mednarodno dejavnih bank; ker odbor spremlja in preverja izvajanje teh svetovnih standardov in poroča skupini G-20; ker so njegove smernice pomembno orodje za preprečevanje regulativne razdrobljenosti po vsem svetu;

D.  ker je Evropska unija v okviru uredbe o kapitalskih zahtevah (CRR) in direktive o kapitalskih zahtevah (CRD IV) uvedla mednarodno dogovorjene standarde, čeprav jih je prilagodila dejanskim potrebam po sredstvih EU, na primer glede faktorja za podporo MSP, in omogočila določeno stopnjo prilagodljivosti; ker so v EU sklenili, da ti standardi veljajo za vse banke in ne le za največje mednarodno dejavne banke, v nekaterih neevropskih jurisdikcijah pa nekatere od njih uporabljajo samo za največje banke; ker je pomembno doseči napredek pri doseganju enakih konkurenčnih pogojev na mednarodni ravni; ker se od Komisije pričakuje, da bo pripravila zakonodajni predlog za pregled uredbe CRR/direktive CRD IV, ki bo zagotovil nadaljnje izvajanje dogovorjenih sprememb Baselskega okvira;

E.  ker so zahteve glede skrbnega in varnega poslovanja bank medsebojno povezane in se dopolnjujejo z drugimi regulativnimi zahtevami, kot sta skupna sposobnost pokrivanja izgub in obvezna uporaba centralnega kliringa za izvedene finančne instrumente; ker je bil regulativni okvir za bančni sektor EU v zadnjih letih precej izboljšan, zlasti z vzpostavitvijo bančne unije;

F.  ker mora biti trden okvir za finančno stabilnost in rast celovit in uravnotežen, da bi zajel dinamično nadzorno prakso in se ne bi osredotočal le na statično ureditev, ki zadeva zgolj kvantitativne vidike;

G.  ker podatki kažejo, da so uteži tveganja in strateški modeli tveganja za zmanjšanje kapitalskih zahtev bank v preteklosti preveč nihali in da so imeli nacionalni nadzorni organi težave pri ocenjevanju notranjih modelov, kar je prispevalo k finančni krizi;

H.  ker se lahko zahteve glede skrbnega in varnega poslovanja za različne poslovne modele bank močno razlikujejo po obsegu in kompleksnosti, zaradi česar je enoten pristop za vse neučinkovit in nesorazmerno obremenjujoč, zlasti za številne manjše, manj kompleksne in medsebojno povezane banke, osredotočene na domači trg, ter njihove regulativne in nadzorne organe; ker je treba zato zagotoviti primerno stopnjo sorazmernosti in prožnosti;

I.  ker v Baselskem odboru za bančni nadzor potekajo razprave o dodatnih spremembah bonitetnega okvira za banke, ki se nanašajo na kreditno in operativno tveganje; ker se te reforme osredotočajo na povečanje občutljivosti za tveganja in trdnost standardiziranih pristopov za kreditno tveganje, dodatne omejitve v zvezi z notranje zasnovanimi pristopi, dokončno oblikovanje stopnje finančnega vzvoda in potencialni kapitalski prag na podlagi standardiziranega pristopa;

J.  ker večina finančnih institucij ZDA za ocene kreditnega tveganja uporablja standardizirani pristop, medtem ko se v EU številne velike in srednje banke zanašajo na interne modele;

K.  ker sta ustrezen pregled standardiziranega pristopa in spoštovanje načela sorazmernosti bistvena za to, da bo standard Baselskega odbora za bančni nadzor deloval za manjše banke, ki ga v glavnem uporabljajo;

L.  ker je skupina G-20 opozorila, da sedanja revizija ne sme privesti do občutnega povečanja skupnih kapitalskih zahtev, to stališče pa so potrdile tudi države članice na seji Sveta za ekonomske in finančne zadeve julija 2016;

M.  ker regulatorji v evropskih bankah sistematično opravljajo redne teste izjemnih situacij in rezultate dajo na razpolago javnosti;

N.  ker so predstavniki jurisdikcij zunaj EU, med drugim tudi Japonska, izrazili zaskrbljenost, ker so zaradi izpolnjevanja novih standardov izpostavljeni vse večjemu pritisku glede zbiranja kapitala in višjim stroškom izpolnjevanja obveznosti;

O.  ker sklepi Baselskega odbora za bančni nadzor nimajo pravne veljave in jih je treba prenesti prek rednega zakonodajnega postopka, da bi učinkovali v EU; ker v Baselskem odboru ne sodelujejo vsi pristojni nacionalni organi, medtem ko sta Evropska centralna banka in enotni nadzorni mehanizem zastopana kot polnopravna člana, Komisija in Evropski bančni organ pa kot opazovalca;

1.  poudarja, da so za ureditev skrbnega in varnega poslovanja bank potrebni trdni svetovni standardi in načela, in pozdravlja delo Baselskega odbora za bančni nadzor na tem področju v obdobju po krizi;

2.  ponovno poudarja, da morajo biti banke dobro kapitalizirane, da bi podpirale realno gospodarstvo in zmanjšale sistemsko tveganje ter da ne bi znova prišlo do obsežnega reševanja z javnimi sredstvi, ki smo mu bili priča v času krize; poudarja, da je treba poskrbeti za ustrezno ureditev sektorja nebančne kreditne dejavnosti, da bi zagotovili pošteno konkurenco in finančno stabilnost;

3.  poudarja, da imajo banke v nasprotju z drugimi jurisdikcijami zelo pomembno vlogo pri financiranju evropskega gospodarstva in bodo verjetno ostale glavni vir financiranja za gospodinjstva in podjetja, zlasti za mala in srednja podjetja; poudarja, da je zakonodaja EU vedno poskušala to upoštevati (npr. z uporabo faktorja za podporo MSP) in tako bi moralo ostati tudi v prihodnje (npr. s podaljšanjem in razširitvijo faktorja podpore); vseeno priznava pomen diverzifikacije virov financiranja evropskega gospodarstva in v zvezi s tem pozdravlja potekajoče delo v okviru unije kapitalskih trgov;

4.  je seznanjen z delom Baselskega odbora za bančni nadzor za dokončanje okvira Basel III, katerega namen je povečati jasnost, primerljivost in skladnost tveganju prilagojenega kapitalskega okvira, da bi odpravili pretirana nihanja tveganju prilagojenih sredstev ter uporabljali enaka pravila za enaka tveganja; poudarja, da je treba za okrepitev legitimnosti in odgovornosti v razpravah Baselskega odbora za bančni nadzor povečati preglednost in odgovornost; pozdravlja nastop generalnega sekretarja Baselskega odbora pred Odborom za ekonomske in monetarne zadeve in spodbuja nadaljnji dialog;

5.  poudarja, da bi bilo treba pri sedanji reviziji upoštevati načelo, ki ga je navedla skupina guvernerjev in vodij nadzornih organov, da ne bi znatno povečali skupnih kapitalskih zahtev, hkrati pa bi okrepili celotno finančno stanje evropskih bank;

6.  poudarja, da je drugo in enako pomembno načelo, ki ga je treba upoštevati pri reviziji, spodbujati enake konkurenčne pogoje na svetovni ravni, in sicer tako, da bi zmanjšali – ne pa povečali – razlike med jurisdikcijami in bančnimi modeli ter da ne bi neupravičeno oškodovali bančnega modela EU;

7.  je zaskrbljen, ker začetna analiza zadnjih osnutkov, ki jih je pripravil Baselski odbor za bančni nadzor, kaže, da sveženj reform v sedanji fazi morda ni v skladu z zgoraj navedenimi načeli; poziva ga, naj svoje predloge ustrezno spremeni, Evropsko centralno banko in enotni nadzorni mehanizem pa poziva, naj zagotovita, da se bodo ti predlogi upoštevali pri dokončnem oblikovanju in spremljanju novega standarda;

8.  poudarja, da bi ta pristop znatno prispeval k temu, da bi Evropski parlament kot sozakonodajalec novi standard dosledno izvajal;

9.  opozarja, da je treba načelo sorazmernosti presojati ne le glede na velikost institucij, za katere se sprejme ureditev, saj pomeni tudi pošteno ravnovesje med stroški in koristmi ureditve za posamezno skupino deležnikov;

10.  poziva k dialogu in izmenjavi primerov najboljše prakse med regulatorji v zvezi z uporabo načela sorazmernosti, ki ga je treba vzpostaviti na ravni EU in na mednarodni ravni;

11.  poziva Baselski odbor za bančni nadzor, naj pred sprejetjem standarda natančno in celovito oceni kvalitativni in kvantitativni učinek novih reform ter pri tem upošteva njihov vpliv na posamezne jurisdikcije in različne bančne modele; meni, da mora pri oceni upoštevati tudi prejšnje reforme, ki jih je predlagal; poziva ga tudi, naj med analizo v primeru neravnovesja izvede potrebne prilagoditve;

12.  poudarja pomen pristopa k ureditvi na podlagi tveganja z uporabo enakih pravil za enako tveganje, hkrati pa poudarja, da je treba zmanjšati možnosti za regulativno arbitražo in prekomerne razlike v tveganju prilagojenih sredstvih; poziva Baselski odbor za bančni nadzor, naj v bonitetni ureditvi ohrani občutljivost na tveganja, tudi z zagotavljanjem, da se pri reviziji standardiziranega pristopa in področju uporabe pristopa na osnovi notranjih bonitetnih ocen odpravijo tveganja regulativne arbitraže in odrazijo posebnosti različnih oblik financiranja, kot so nepremičninska posojila, financiranje infrastrukture in posebni posojilni aranžmaji, in tako, da se preprečijo nesorazmerni učinki na realno gospodarstvo; v zvezi s tem izraža zaskrbljenost glede možnih učinkov predlagane uvedbe pragov za rezultate;

13.  poziva Komisijo, naj natančno in celovito oceni kvalitativni in kvantitativni učinek nedavnih in novih reform, med drugim na financiranje realnega gospodarstva v Evropi in na predvidene evropske zakonodajne projekte, kot je unija kapitalskih trgov; poziva Komisijo, naj uporabi ugotovitve, ki izhajajo iz poziva za predložitev dokazov in dela v zvezi z prvo oceno stanja na področju ureditve finančnih storitev, ki naj bi bila pripravljena do konca leta 2016; poziva Komisijo, naj zagotovi, da novi predlogi Baselskega odbora za bančni nadzor (ali njihovo izvajanje) ne bodo v nasprotju s temi pobudami; poudarja, da ta ocena ne bi smela spodkopavati dosedanjih dosežkov na področju zakonodaje in da je ne bi smeli obravnavati kot poziv k deregulaciji;

14.  zahteva, da se pri določanju stopnje finančnega vzvoda v celoti upoštevajo zahteve po obveznem centralnem kliringu izvedenih finančnih instrumentov, da bi spodbujali izvajanje centralnega kliringa;

15.  želi opomniti, da je treba pri ocenah učinka in kalibracijskih standardih upoštevati posebnosti evropskih bančnih modelov, trge, na katerih delujejo, različne velikosti institucij in različne profile tveganja, da se ohrani potrebna raznolikost evropskega bančnega sektorja in spoštuje načelo sorazmernosti; poziva Komisijo, naj vsa ta načela upošteva pri določitvi obsega izvajanja predlogov Baselskega odbora za bančni nadzor in pri njihovem prenosu v zakonodajo EU;

16.  poudarja ključno vlogo evropskih in nacionalnih bančnih nadzornikov pri zagotavljanju zbliževanja konvergence nadzora v EU ob upoštevanju načela sorazmernosti in ustreznosti predpisov za različne bančne modele; poudarja pomen zanesljivih in primerljivih informacij o stanju v nadzorovanih institucijah, da se to delo lahko opravi učinkovito in zanesljivo; poudarja, da bi bilo treba ohraniti pravico do uporabe notranjih modelov; poziva enotni mehanizem nadzora in Evropski bančni organ, naj nadaljujeta svoje nadzorno delo, da bi zagotovila dosledno izvajanje notranjih modelov in njihovo zmožnost, da ustrezno odražajo tveganja poslovnih modelov bank, izboljšala konvergenco v načinih za odpravljanje njihovih pomanjkljivosti in po potrebi predlagala spremembe;

17.  opozarja na povezanost zahtev glede skrbnega in varnega poslovanja bank z drugimi večjimi bančnimi standardi, kot je uvedba standarda skupne sposobnosti pokrivanja izgub znotraj EU ter njegova harmonizacija z minimalno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti po direktivi o sanaciji in reševanju bank, pa tudi z uporabo mednarodnega standarda računovodskega poročanja 9 v bližnji prihodnosti in okvirom bančne unije; zato poudarja, da bi bilo treba pri razmisleku o reformah bonitetne ureditve upoštevati vse te različne elemente ter njihove posamezne in skupne učinke;

18.  opozarja, da je več večjih bank v EU v zadnjih letih izplačalo dividende delničarjem, obenem pa so ostale močno podkapitalizirane in niso dosledno uredile svojih bilanc stanja;

19.  poziva Komisijo, naj prednostno obravnava ureditev za male banke za najmanj tvegane bančne modele in pri tem oceni izvedljivost prihodnjega regulativnega okvira, ki bi vseboval manj zapletena ter bolj primerna in sorazmerna pravila skrbnega in varnega poslovanja, posebej prilagojena različnim vrstam bančnih modelov;

20.  poudarja, da imajo Komisija, Evropska centralna banka in Evropski bančni organ pomembno vlogo pri delu Baselskega odbora za bančni nadzor ter pri zagotavljanju preglednih in celovitih najnovejših informacij o napredku razprav v tem odboru; poziva, naj bo njihova vloga na zasedanjih Sveta za ekonomske in finančne zadeve vidnejša in naj se okrepi odgovornost do Odbora Evropskega Parlamenta za ekonomske in monetarne zadeve, in sicer z rednim poročanjem predstavnikov EU, ki sodelujejo v razpravah;

21.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji.

(1)

http://www.bis.org/bcbs/publ/d344.pdf.

(2)

https://www.bis.org/bcbs/publ/d387.htm.

(3)

http://www.consilium.europa.eu/en/press/press-releases/2016/07/12-conclusions-banking-reform/.

(4)

Sprejeta poročila, P8_TA(2016)0093.

(5)

Sprejeta poročila, P8_TA(2016)0006.

(6)

Sprejeta poročila, P8_TA(2016)0108.

Pravno obvestilo