Postopek : 2016/2966(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-1235/2016

Predložena besedila :

B8-1235/2016

Razprave :

PV 23/11/2016 - 14
CRE 23/11/2016 - 14

Glasovanja :

PV 24/11/2016 - 8.8
CRE 24/11/2016 - 8.8
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2016)0451

PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 360kWORD 95k
16.11.2016
PE593.666v01-00
 
B8-1235/2016

k vprašanjema za ustni odgovor B8-1805/2016 in B8-1806/2016

v skladu s členom 128(5) Poslovnika


o pristopu EU k istanbulski konvenciji o preprečevanju nasilja nad ženskami ter o boju proti njemu (2016/2966(RSP))


Anna Maria Corazza Bildt, Constance Le Grip, Barbara Matera, Monika Hohlmeier, Esteban González Pons, Elisavet Vozemberg-Vrionidi (Elissavet Vozemberg-Vrionidi), Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Csaba Sógor, Rachida Dati, Alessandra Mussolini, Marija Gabriel (Mariya Gabriel), Francesc Gambús, Sirpa Pietikäinen, Rosa Estaràs Ferragut, Tomáš Zdechovský v imenu skupine PPE
Christine Revault D’Allonnes Bonnefoy, Maria Arena, Birgit Sippel, Iratxe García Pérez, Afzal Khan, Pina Picierno, Georgi Pirinski, Liisa Jaakonsaari, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Eric Andrieu, Marc Tarabella, Ana Gomes, Pervenche Berès, Sergio Gutiérrez Prieto, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Elly Schlein, Josef Weidenholzer, Claude Moraes, Miltiadis Kirkos (Miltiadis Kyrkos), Olga Sehnalová, Juan Fernando López Aguilar, Cécile Kashetu Kyenge, Sylvie Guillaume, Momčil Nekov (Momchil Nekov), Hugues Bayet, Jytte Guteland, Siôn Simon, Tanja Fajon, Vilija Blinkevičiūtė, Soraya Post, Jens Nilsson, Anna Hedh, Kati Piri, Agnes Jongerius, Marju Lauristin, Péter Niedermüller, Marlene Mizzi, Olle Ludvigsson, Zigmantas Balčytis, Maria Noichl, Vincent Peillon, Brando Benifei, Liliana Rodrigues, Krystyna Łybacka, Julie Ward, Karoline Graswander-Hainz, Mady Delvaux, Elena Valenciano, Monika Smolková, Doru-Claudian Frunzulică, Eider Gardiazabal Rubial, Marita Ulvskog, Biljana Borzan, Miriam Dalli, Edouard Martin v imenu skupine S&D
Angelika Mlinar, Beatriz Becerra Basterrechea, Izaskun Bilbao Barandica, Marielle de Sarnez, Dita Charanzová, Frédérique Ries, Louis Michel, Viktor Uspaskich v imenu skupine ALDE
Jiří Maštálka, Malin Björk, Kostadinka Kuneva, Merja Kyllönen, Sofia Sakorafa, Ángela Vallina, Paloma López Bermejo, Kateřina Konečná, Maria Lidia Senra Rodríguez, Stefan Eck, Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis), Stelios Kuloglu (Stelios Kouloglou), Kostas Hrisogonos (Kostas Chrysogonos), Anja Hazekamp, Josu Juaristi Abaunz, Eleonora Forenza, Lola Sánchez Caldentey, Estefanía Torres Martínez, Tania González Peñas, Miguel Urbán Crespo, Xabier Benito Ziluaga v imenu skupine GUE
Ulrike Lunacek, Terry Reintke v imenu skupine Verts/ALE

Resolucija Evropskega parlamenta o pristopu EU k istanbulski konvenciji o preprečevanju nasilja nad ženskami ter o boju proti njemu (2016/2966(RSP))  
B8-1235/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 2 in drugega pododstavka člena 3(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) ter členov 8, 19, 157 in 216 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju členov 21, 23, 24 in 25 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju Pekinške deklaracije in izhodišč za ukrepanje, sprejetih na četrti svetovni konferenci o ženskah 15. septembra 1995, ter poznejših končnih dokumentov, sprejetih na posebnih zasedanjih OZN Peking +5 (2000), Peking +10 (2005), Peking +15 (2010) in Peking +20 (2015),

–  ob upoštevanju določb pravnih instrumentov OZN na področju človekovih pravic, zlasti tistih, ki zadevajo pravice žensk, kot so ustanovna listina Organizacije združenih narodov, Splošna deklaracija o človekovih pravicah, mednarodna pakta o državljanskih in političnih pravicah ter o gospodarskih, družbenih in kulturnih pravicah, Konvencija o preprečevanju in odpravljanju trgovine z osebami in izkoriščanja prostituiranja drugih ter Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (CEDAW) in njen izbirni protokol, Konvencija proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju, Konvencija o statusu beguncev in načelu nevračanja iz leta 1951 ter Konvencija o pravicah invalidov,

–  ob upoštevanju člena 11(1)(d) Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, ki jo je z Resolucijo 34/180 z dne 18. decembra 1979 sprejela generalna skupščina OZN,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. junija 2015 o strategiji EU za enakost žensk in moških po letu 2015(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. novembra 2009 o odpravi nasilja nad ženskami(2), resolucije z dne 5. aprila 2011 o prednostnih nalogah in splošnem pregledu novega političnega okvira EU za boj proti nasilju nad ženskami(3) in resolucije z dne 6. februarja 2013 o 57. zasedanju Komisije OZN za položaj žensk o odpravi in preprečevanju vseh oblik nasilja nad ženskami in dekleti(4),

_  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. februarja 2014 s priporočili Komisiji o boju proti nasilju nad ženskami(5),

–  ob upoštevanju evropskega pakta za enakost med spoloma (2011–2020), ki ga je marca 2011 sprejel Svet Evropske unije,

–  ob upoštevanju smernic Evropske unije glede nasilja nad ženskami in dekleti ter boja proti vsem oblikam diskriminacije proti njim,

–  ob upoštevanju ocene evropske dodane vrednosti(6),

–  ob upoštevanju programa za pravice, enakost in državljanstvo 2014–2020,

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 3. decembra 2015 z naslovom „Strategic engagement for gender equality 2016-2019“ (Strateška prizadevanja za enakost spolov 2016–2019) (SWD(2015)0278),

–  ob upoštevanju izjave predsedujoče trojice EU (Nizozemske, Slovaške in Malte) z dne 7. decembra 2015 o enakosti spolov,

–  ob upoštevanju poročila Agencije Evropske unije za temeljne pravice o nasilju nad ženskami: raziskava na ravni EU, ki je bilo objavljeno marca leta 2014,

–  ob upoštevanju Direktive 2012/29/EU o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj(7),

_  ob upoštevanju Direktive 2011/99/EU o evropski odredbi o zaščiti(8) in Uredbe št. 606/2013 o vzajemnem priznavanju zaščitnih ukrepov v civilnih zadevah(9),

_  ob upoštevanju Direktive 2011/36/EU o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev(10) in Direktive 2011/92/EU o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2004/68/PNZ(11),

–  ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (istanbulska konvencija),

–  ob upoštevanju načrta Komisije za morebiten pristop EU k Istanbulski konvenciji, objavljenega oktobra 2015,

–  ob upoštevanju predlogov Komisije za sklep Sveta o sklenitvi in podpisu, s strani Evropske unije, Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima(12),

–  ob upoštevanju vprašanj Komisiji in Svetu o pristopu EU h Konvenciji Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (O-000121/2016 – B8-1805/2016 in O-000122/2016 – B8-1806/2016),

–  ob upoštevanju člena 128(5) in člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker je enakost spolov temeljna vrednota EU, kot je priznano v Pogodbah in Listini o temeljnih pravicah, glede katere se je EU zavezala, da jo bo vključila v vse svoje dejavnosti, in ker je enakost spolov kot strateški cilj bistvenega pomena za doseganje splošnih ciljev strategije Evropa 2020 za rast, zaposlovanje in socialno vključenost;

B.  ker je pravica do enakega obravnavanja in nediskriminacije odločilna temeljna pravica, priznana v pogodbah o Evropski uniji, in je globoko zasidrana v evropski družbi ter nujno potrebna za nadaljnji razvoj družbe, veljati pa mora v zakonodaji, praksi, sodni praksi in v vsakdanjem življenju;

C.  ker je v Direktivi 2012/29/EU o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj nasilje na podlagi spola opredeljeno kot nasilje nad osebo zaradi njenega spola, spolne identitete ali spolnega izražanja oziroma nasilje, ki nesorazmerno prizadeva osebe določenega spola; ker lahko to nasilje žrtvam povroči telesno, spolno, čustveno ali psihološko trpljenje oziroma ekonomsko škodo, vpliva pa lahko tudi na njihove družine in sorodnike ter družbo kot celoto; ker je nasilje na podlagi spola skrajna oblika diskriminacije in pomeni kršitev temeljnih pravic in svoboščin žrtve, kar je tako vzrok kot posledica razlik med spoloma; ker nasilje nad ženskami in dekleti zajema nasilje v bližnjih razmerjih, spolno nasilje (denimo posilstvo, spolni napadi in spolno nadlegovanje), trgovino z ljudmi, suženjstvo, vključno z novimi oblikami zlorabe žensk in deklet na spletu, ter različne oblike škodljivih praks, kot so prisilne poroke, pohabljanje ženskih spolovil in tako imenovani zločini iz časti;

D.  ker je v EU še vedno splošno razširjeno nasilje nad ženskami in nasilje na podlagi spola; ker je bila po podatkih iz raziskave Agencije za temeljne pravice o nasilju nad ženskami in drugih raziskav tretjina vseh žensk v Evropi vsaj enkrat v odraslem življenju žrtev telesnega ali spolnega nasilja, 20 % deklet (med 18. in 29. letom) je bilo izpostavljenih spolnemu nadlegovanju na spletu, vsaka peta ženska (18 %) je bila žrtev zasledovanja, vsaka dvajseta je bila posiljena, več kot desetina pa jih je bila žrtev spolnega nasilja z neprivolitvijo ali uporabo sile; ker je bilo v navedeni raziskavi tudi pojasnjeno, da večina primerov nasilja ni prijavljenih organom, kar dokazuje, da so viktimološke raziskave poleg upravnih statističnih podatkov bistvene za pridobitev popolnega pregleda nad različnimi oblikami nasilja nad ženskami; ker so potrebni nadaljnji ukrepi, s katerimi bi ženske, ki so žrtve nasilja, spodbudili k prijavi zlorab in iskanju pomoči ter zagotovili, da lahko ponudniki storitev izpolnijo potrebe žrtev in jih obveščajo o njihovih pravicah ter oblikah pomoči, ki so jim na voljo;

E.  ker so bili v skladu z oceno evropske dodane vrednosti letni stroški nasilja proti ženskam in nasilja na podlagi spola v EU leta 2011 ocenjeni na 228 milijard EUR (tj. 1,8 % BDP EU), pri čemer je bilo 45 milijard EUR na leto porabljenih za javne in državne storitve, 24 milijard EUR pa za kritje izgub zaradi slabših gospodarskih rezultatov;

F.  ker je Komisija v svojih strateških prizadevanjih za enakost spolov 2016–2019 poudarila, da je nasilje nad ženskami in nasilje na podlagi spola, ki ogroža zdravje in dobro počutje, poklicno aktivnost, finančno neodvisnost in finančni položaj žensk, eden od ključnih problemov, ki ga je treba odpraviti, da bi dosegli dejansko enakost spolov;

G.  ker se nasilje nad ženskami prepogosto obravnava kot del zasebnosti in se ga preveč zlahka dopušča; ker gre dejansko za kršitev temeljnih pravic in resno kaznivo dejanje, ki ga je treba kot tako kaznovati; ker je treba odpraviti nekaznovanje storilcev kaznivih dejanj, da bi prekinili začarani krog molka in osamljenosti žensk in deklet, ki so žrtve nasilja;

H.  ker nasilja nad ženskami in nasilja na podlagi spola ni mogoče odpraviti z enkratnim posegom, lahko pa bistveno povečamo osveščenost in zmanjšamo nasilje ter njegove posledice s skupkom infrastrukturnih, pravnih, sodnih, izvršilnih, kulturnih, izobraževalnih, socialnih, zdravstvenih in drugih s storitvami povezanih ukrepov;

I.  ker imajo lahko ženske zaradi dejavnikov, kot so etnična pripadnost, vera ali prepričanje, zdravje, civilni status, stanovanjski položaj, status migranta, starost, invalidnost, družbeni razred, spolna usmerjenost, spolna identiteta in spolno izražanje, posebne potrebe in so lahko bolj izpostavljene različnim oblikam diskriminacije, zaradi česar bi morale biti deležne posebne zaščite;

J.  ker je sprejetje smernic EU glede nasilja nad ženskami in deklicami ter bojam proti vsem oblikam diskriminacije proti njim ter posebnega poglavja o zaščiti žensk pred nasiljem na podlagi spola v strateškem okviru in akcijskem načrtu EU za človekove pravice dokaz o odločnosti EU, da vprašanje pravic žensk obravnava prednostno in sprejme dolgoročne ukrepe na tem področju; ker lahko soodvisnost med notranjimi in zunanjimi razsežnostmi politik o človekovih pravicah včasih razkrije razlike med teorijo in prakso;

K.  ker državljani in rezidenti v Uniji ne uživajo enakega varstva pred nasiljem na podlagi spola, ker ni usklajenega okvira, politika in zakonodaja v posameznih državah članicah pa se razlikuje, denimo pri opredelitvi kaznivih dejanj in področju uporabe zakonodaje, zato so pred nasiljem manj zaščiteni;

L.  ker je 4. marca 2016 Komisija predlagala, naj EU pristopi k istanbulski konvenciji, ki je prvi mednarodni pravno zavezujoči instrument s tega področja;

M.  ker so to konvencijo podpisale vse države članice EU, ratificiralo pa jo je le štirinajst;

N.  ker z ratifikacijo te konvencije ne bodo doseženi rezultati, če ne bodo zagotovljeni pravilno izvrševanje ter ustrezni finančni in kadrovski viri za preprečevanje nasilja nad ženskami in nasilja na podlagi spola ter boja proti njemu in za zaščito žrtev;

O.  ker instanbulska konvencija temelji na celovitemu pristopu in obravnava vprašanje nasilja nad ženskami in dekleti in nasilja na podlagi spola z različnih vidikov, kot so preprečevanje, boj proti diskriminaciji, kazenskopravni ukrepi za boj proti nekaznovanju, nudenje zaščite in pomoči žrtvam, zaščita otrok, zaščita prosilk za azil in begunk ter boljše zbiranje podatkov; ker ta pristop predvideva sprejetje celostnih politik z združevanjem ukrepov na raznolikih področjih, ki jih na vseh ravneh upravljanja izvajajo različni deležniki (pravosodni, policijski in socialni organi, nevladne organizacije, lokalna in regionalna združenja itd.);

P.  ker je instanbulska konvencija mešani sporazum, ki omogoča pristop EU vzporedno s pristopom njenih držav članic, saj je EU pristojna na področjih, kot so pravice žrtev in odrebe o zaščiti, azil in migracije ter pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah;

1.  želi opomniti, da člen 2 PEU in Listina temeljnih pravic Komisijo obvezujeta, da zagotavlja, spodbuja in sprejema ukrepe za krepitev enakosti spolov;

2.  pozdravlja predlog Komisije o podpisu in sklenitvi pristopa EU k istanbulski konvenciji, vendar obžaluje, da pogajanja v Svetu ne napredujejo enako hitro;

3.  poudarja, da bo s pristopom EU zagotovljen skladen evropski pravni okvir za preprečevanaje nasilja nad ženskami in nasilja na podlagi spola in boj proti njemu ter za zaščito žrtev nasilja; poudarja, da bo s tem zagotovljena večja skladnost in učinkovitost notranje in zunanje politike EU, boljše spremljanje, razumevanje in izvajanje zakonodaje EU, programov in skladov v zvezi s konvencijo, zagotovljeno pa bo tudi ustreznejše in boljše zbiranje primerljivih ločenih podatkov o nasilju nad ženskami in nasilju na podlagi spola na ravni EU ter večja odgovornost EU na mednarodni ravni; poudarja tudi, da pristop EU k tej konvenciji pomeni dodatni pritisk na države članice, da jo ratificirajo;

4.  poziva Svet in Komisijo, naj pospešita potek pogajanj o podpisu in sklenitvi istanbulske konvencije;

5.  podpira vsesplošen pristop EU k istanbulski konvenciji brez pridržkov;

6.  poziva Komisijo in Svet, naj zagotovita, da bo Parlament v skladu s členom 218 PDEU po pristopu EU k instanbulski konvenciji v celoti vključen v postopek spremljanja te konvencije;

7.  želi opomniti, da morajo istanbulsko konvencijo kljub pristopu EU k tej konvenciji ratificirari tudi države članice; zato poziva vse države članice, ki te konvencije še niso ratificirale, naj to storijo čim prej;

8.  poziva države članice, naj zagotovijo pravilno izvrševanje konvencije ter ustrezne finančne in kadrovske vire za preprečevanje nasilja nad ženskami in nasilja na podlagi spola ter boja proti njemu in za zaščito žrtev;

9.  meni, da morajo biti prizadevanja EU za odpravo nasilja nad ženskami in dekleti vključena v celoviti načrt za boj proti vsem oblikam neenakosti spolov; poziva k sprejetju strategije za boj proti nasilju nad ženskami in nasilju na podlagi spola;

10.  ponovno poziva Komisijo, kot že v svoji resoluciji z dne 25. februarja 2014 s priporočili o boju proti nasilju nad ženskami, naj predloži pravni akt, s katerim bo vzpostavljen usklajen sistem za zbiranje statističnih podatkov in boljši pristop držav članic k preprečevanju ter pregonu vseh oblik nasilja nad ženskami in dekleti in nasilja na podlagi spola ter omogočen dostop do pravosodja ob manjših zahtevah;

11.  poziva Svet, naj aktivira premostitveno klavzulo, tako da soglasno sprejme sklep o opredelitvi nasilja nad ženskami in dekleti (in drugih oblik nasilja na podlagi spola) kot enega od področij kriminala, ki so našteta v členu 83(1) PDEU;

12.  priznava izredno delo, ki ga opravljajo organizacije civilne družbe na področju preprečevanja nasilja nad ženskami in dekleti ter nudenja zaščite in pomoči žrtvam nasilja;

13.  poziva države članice in deležnike, ki sodelujejo s Komisijo ter nevladnimi organizacijami in organizacijami civilne družbe, ki se ukvarjajo z žensko tematiko, naj širijo informacije o konvenciji ter programih EU in skladih, ki zagotavljajo sredstva za boj proti nasilju nad ženskami in za zaščito žrtev;

14.  poziva Komisijo in Svet, naj sodelujeta s Parlamentom pri ugotavljanju doseženega napredka na področju enakosti spolov, predsedujočo trojico pa poziva, naj si bistveno prizadeva za uresničitev sprejetih zavez na tem področju; poziva k izvedbi vrha EU o enakosti spolov ter pravicah ženske in deklet za potrditev omenjenih zavez;

15.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam držav članic in parlamentarni skupščini Sveta Evrope.

(1)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0218.

(2)

UL C 285 E, 21.10.2010, str. 53.

(3)

UL C 296 E, 2.10.2012, str. 26.

(4)

Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0045.

(5)

Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0126.

(6)

PE 504.467.

(7)

UL L 315, 14.11.2012, str. 57.

(8)

UL L 338, 21.12.2011, str. 2.

(9)

UL L 181, 29.6.2013, str. 4.

(10)

UL L 101, 15.4.2011, str. 1.

(11)

UL L 335, 17.12.2011, str. 1.

(12)

COM(2011) 587 final in COM(2011) 901 final.

Pravno obvestilo