PREDLOG RESOLUCIJE o razmerah v Italiji po potresih
23.11.2016 - (2016/2988(RSP))
v skladu s členom 128(5) Poslovnika
Curzio Maltese, Eleonora Forenza, Barbara Spinelli, Sofia Sakorafa, Marie-Christine Vergiat, Marisa Matias, João Ferreira, João Pimenta Lopes, Miguel Viegas, Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis), Stelios Kuloglu (Stelios Kouloglou), Kostas Hrisogonos (Kostas Chrysogonos), Patrick Le Hyaric, Lola Sánchez Caldentey, Miguel Urbán Crespo, Estefanía Torres Martínez, Tania González Peñas, Xabier Benito Ziluaga v imenu skupine GUE/NGL
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-1285/2016
Evropski parlament,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 2016/369 z dne 15. marca 2016 o zagotavljanju nujne pomoči v Uniji[1],
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1257/96 z dne 20. junija 1996 o humanitarni pomoči[2],
– ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 661/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 2012/2002 o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije[3],
– ob upoštevanju Direktive 2008/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o kazenskopravnem varstvu okolja[4],
– ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 11. aprila 2011 o nadaljnjem razvoju ocene tveganja na področju obvladovanja nesreč v Evropski uniji,
– ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 28. novembra 2008 o krepitvi zmogljivosti civilne zaščite prek evropskega sistema medsebojne pomoči na podlagi modularnega pristopa k civilni zaščiti,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. junija 2008 o krepitvi zmogljivosti odzivanja Unije na nesreče[5],
– ob upoštevanju vprašanj Komisiji o razmerah v Italiji po potresih (O-000139/2016 – B8-1812/2016, O-000140/2016 – B8-1813/2016 in O-000141/2016 – B8-1814/2016),
– ob upoštevanju člena 128(5) in člena 123(2) Poslovnika,
A. ker je 24. avgusta 2016 uničujoč potres prizadel osrednjo Italijo, ob večkratnem tresenju tal pa so regije osrednje Italije prizadeli še trije močnejši potresi, in sicer 26. oktobra z magnitudo 5,5 in 6,1 ter 30. oktobra z magnitudo 6,5;
B. ker so v zadnjih mesecih osrednjo Italijo še naprej stresali potresi in popotresni sunki; ker je bil potres, ki je prizadel Italijo 30. oktobra, najmočnejši v tej državi po letu 1980;
C. ker je bilo v nedavnih potresih domnevno ranjenih več kot 400 ljudi, 290 pa jih je umrlo;
D. ker bi lahko imeli uničujoči potresi verižni učinek, kar bi privedlo do 100.000 razseljenih prebivalcev;
E. ker so sunki zadnjih potresov uničili mesta, resno poškodovali lokalno in regionalno infrastrukturo, uničili zgodovinsko in kulturno dediščino ter škodovali gospodarskim dejavnostim, zlasti malim in srednjim podjetjem ter kmetijstvu, pa tudi turističnim in gastronomskim zmogljivostim;
F. ker prizadeta območja ležijo na prelomnici, ki zajema približno 130 kvadratnih kilometrov in se je v potresih največ premaknila za vsaj 70 centimetrov, poleg tega pa se soočajo z nepredvidljivimi hidrogeološkimi učinki, ki bi lahko v prihajajočih težkih zimskih razmerah povzročili dodatne naravne nesreče, kot so poplave in plazovi, in kumulativno škodo;
G. ker morajo biti prizadevanja za trajnostno obnovo ustrezno usklajena, da bi nadomestili gospodarske in socialne izgube;
H. ker so nekatera ozemlja v Evropski uniji občutljivejša in potresno bolj ogrožena; kor so lahko celo izpostavljena različnim ponavljajočim se naravnim nesrečam, do katerih lahko pride tudi večkrat na leto, kot se je nedavno zgodilo v Italiji, na Portugalskem, v Grčiji in na Cipru;
I. ker mora preprečevanje postati vse pomembnejša faza v ciklusu obvladovanja nesreč in pridobiti večji družbeni pomen;
J. ker se je izkazalo, da so ukrepi za preprečevanje nesreč, ki se trenutno uporabljajo v Evropski uniji, pomanjkljivi, prejšnji predlogi Parlamenta pa še niso v celoti izvedeni, kar ovira izvajanje utrjene strategije Unije za preprečevanje naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek;
K. ker bi bilo škodo, ki je posledica naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, pogosto v veliki meri mogoče preprečiti; ker morajo tudi politike EU nacionalnim, regionalnim in lokalnim organom zagotoviti skladne pobude za razvoj, financiranje in izvajanje učinkovitejših politik za preprečevanje in ohranjanje,
1. izraža najglobljo solidarnost in sočustvovanje z vsemi posamezniki in družinami, ki so jih prizadeli potresi, ter z italijanskimi nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi, ki po teh nesrečah sodelujejo v prizadevanjih za pomoč;
2. ceni neprekinjena prizadevanja reševalnih enot, civilne zaščite, prostovoljcev, organizacij civilne družbe ter lokalnih, regionalnih in nacionalnih organov na prizadetih območjih, da bi rešili življenja in omejili škodo;
3. poudarja resne gospodarske učinke zaporednih potresov in uničenje, ki so ga povzročili;
4. ugotavlja, da so ostale države članice, evropske regije in mednarodni akterji izrazili solidarnost ter jo izkazali z medsebojno pomočjo v kriznih razmerah;
5. poudarja težave seizmoloških sistemov, povezane z napovedovanjem potresov, in visoko potresnostjo jugovzhodne Evrope; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je v zadnjih petnajstih letih zaradi uničujočih potresov, ki so prizadeli Evropo, umrlo več tisoč ljudi, več sto tisoč pa jih je izgubilo svoje domove;
6. izraža zaskrbljenost zaradi velikega števila razseljenih oseb, izpostavljenih slabim vremenskim razmeram v prihajajoči zimi; poziva Komisijo, naj italijanskim oblastem ponudi vso potrebno pomoč, da bi ljudem, ki so izgubili svoje domove, zagotovili dostojne življenjske pogoje;
7. poudarja pomen mehanizma Evropske unije na področju civilne zaščite za spodbujanje sodelovanja med nacionalnimi organi civilne zaščite po vsej Evropi v neugodnih razmerah in zmanjševanje učinkov izjemnih dogodkov; poziva Komisijo in države članice, naj dodatno poenostavijo postopke za aktivacijo mehanizma, da bi bil ta hitro in učinkovito razpoložljiv takoj po nesreči;
8. poziva Komisijo, naj izvede vse potrebne ukrepe, da bi omogočila in hitro zagotovila financiranje na karseda visoki ravni iz Solidarnostnega sklada Evropske unije; poudarja vlogo in večjo odgovornost regionalnih in lokalnih organov pri upravljanju in razdeljevanju sredstev ter hkratnem podpiranju prenovljene trajnostne gospodarske rasti in socialne kohezije na njihovem ozemlju;
9. poziva Komisijo, naj preuči razširitev sedanje metode izračuna sredstev iz Solidarnostnega sklada Evropske unije, ki trenutno temelji na učinkih škode, ki jo povzroči posamezna huda nesreča, na kumulativen izračun škode, ki jo povzroči več naravnih nesreč v enem letu v isti regiji;
10. poziva Komisijo, naj zagotovi, da se vsi razpoložljivi instrumenti v kohezijskih in regionalnih skladih učinkovito uporabljajo za dejavnosti obnove in vse ostale potrebne posege v polnem sodelovanju z italijanskimi nacionalnimi in regionalnimi organi; poziva Komisijo, naj preuči možnost uporabe Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, da bi ohranili podeželska območja in kmetijske dejavnosti, prizadete v potresih;
11. poudarja, da je kohezijska politika bistveno orodje za preprečevanje tveganja naravnih nesreč; meni, da je treba različnim skladom in instrumentom omogočiti prilagodljivo in usklajeno delovanje, da bi izboljšali delovanje in učinkovitost te politike; poudarja, da mora biti preprečevanje tveganja usklajeno z drugimi načeli, ki se upoštevajo na področju preprečevanja, da ne bi prišlo do drobljenja ukrepov ter da bi povečali njihovo učinkovitost in dodano vrednost;
12. poudarja, da sta na območjih z visoko potresno in hidrogeološko ogroženostjo nujno potrebna načrt za javne naložbe v politike preprečevanja in načrt za dodatno protipotresno opremljanje; meni, da bi bilo treba te stroške v ustreznih državah izključiti iz izračuna njihovega praga primanjkljaja;
13. poziva Komisijo, naj spodbuja izmenjavo dobre prakse pri preprečevanju nesreč med državami članicami, in slednje poziva, naj zagotovijo, da bodo regionalni organi deležni usposabljanja o ravnanju v primeru nesreč;
14. poudarja, da je treba preventivo gledati z medsektorske perspektive in jo vključiti v ustrezne sektorske politike za spodbujanje uravnotežene rabe zemljišč ter skladnega gospodarskega in socialnega razvoja, ki je uglašen z naravo;
15. poudarja pomen javnih raziskav in razvoja pri preprečevanju in ravnanju v primeru nesreč ter poziva k večjemu usklajevanju in sodelovanju med ustanovami za raziskave in razvoj držav članic, še zlasti tistih, ki se spopadajo s podobnimi nevarnostmi; poziva h krepitvi sistemov za zgodnje obveščanje v državah članicah ter vzpostavitvi in krepitvi obstoječih povezav med različnimi sistemi zgodnjega obveščanja; priporoča Komisiji, naj ustrezno upošteva te potrebe in zagotovi zadostne vire financiranja;
16. poudarja potrebo po pripravi zdravstvenih sistemov držav članic z vidika strukture kadrov, dobrih praks in osveščenosti o tveganju, tako da bodo zmožni soočanja z razmerami ob nesrečah;
17. poudarja pomen celovite zbirke podatkov in informacij o tveganjih in stroških nesreč ter skupne uporabe takšne zbirke na ravni EU zaradi izvajanja primerjalnih študij in določanja verjetnih čezmejnih učinkov nesreč, s čimer bi državam članicam omogočili združevanje informacij o nacionalnih civilnih zmožnostih in medicinskih sredstvih, ter potrebo, da se uporabljajo in razvijajo obstoječe strukture, na primer Center za spremljanje in informiranje, namesto da se gradijo nove;
18. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladi Italije ter regionalnim in lokalnim organom na prizadetih območjih.