Postopek : 2017/2973(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0671/2017

Predložena besedila :

B8-0671/2017

Razprave :

PV 12/12/2017 - 11
CRE 12/12/2017 - 11

Glasovanja :

PV 14/12/2017 - 8.6
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0500

PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 336kWORD 47k
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0668/2017
6.12.2017
PE614.290v01-00
 
B8-0671/2017

ob zaključku razprave o izjavi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko

v skladu s členom 123(2) Poslovnika


o položaju Rohingejcev (2017/2973(RSP))


Rolandas Paksas, Isabella Adinolfi, Fabio Massimo Castaldo, Ignazio Corrao v imenu skupine EFDD

Resolucija Evropskega parlamenta o položaju Rohingejcev (2017/2973(RSP))  
B8-0671/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Mjanmaru in o razmerah rohinških muslimanov, zlasti resolucij z dne 7. julija 2016(1) in 15. decembra 2016(2), z dne 16. marca 2017 o prednostnih nalogah EU za zasedanja Sveta OZN za človekove pravice v letu 2017(3), z dne 13. junija 2017 o apatridnosti v južni in jugovzhodni Aziji(4) ter z dne 14. septembra 2017 o Mjanmaru, predvsem o položaju ljudstva Rohinga(5),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o strategiji Evropske unije z Mjanmarom/Burmo z dne 20. junija 2016,

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom Elementi za strategijo EU v zvezi z Mjanmarom/Burmo: posebno partnerstvo za demokracijo, mir in blaginjo (JOIN(2016)0024),

–  ob upoštevanju izjave tiskovne predstavnice visoke predstavnice/podpredsednice z dne 2. decembra 2016 o nedavni zaostritvi nasilja v Mjanmaru in izjave visoke predstavnice/podpredsednice z dne 6. septembra 2017 o razmerah v zvezni državi Rakhine,

–  ob upoštevanju skupne izjave za javnost o tretjem krogu dialoga o človekovih pravicah med EU in Mjanmarom z dne 25. novembra 2016,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o apatridnosti z dne 4. decembra 2015,

–  ob upoštevanju nedavnih poročil Urada visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice o Mjanmaru in posebne poročevalke OZN za človekove pravice v Mjanmaru z dne 29. in 18. novembra 2016 o slabšanju razmer na področju človekovih pravic v severni zvezni državi Rakhine,

–  ob upoštevanju poročila Urada visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice z dne 20. junija 2016 o človekovih pravicah rohinških muslimanov in drugih manjšin v Mjanmaru ter poročila posebnega poročevalca OZN o človekovih pravicah v Mjanmaru z dne 18. marca 2016,

–  ob upoštevanju izjave posebne poročevalke OZN Jangi Li ob zaključku misije z dne 20. januarja 2017 o razmerah na področju človekovih pravic v Mjanmaru/Burmi, češ da so razmere zdaj slabše kot kdaj koli v zadnjih nekaj letih,

–  ob upoštevanju končnega poročila nadzorne komisije za zvezno državo Rakhine,

–  ob upoštevanju predsedniške izjave Varnostnega sveta OZN z dne 6. novembra, v kateri Mjanmar poziva, naj ustavi uporabo čezmerne vojaške sile in nasilje med skupnostmi v državi Rakhine v Mjanmaru,

–  ob upoštevanju konvencije OZN o statusu beguncev iz leta 1951 ter njenega protokola iz leta 1967,

–  ob upoštevanju globalnega akcijskega načrta UNHRC za odpravo apatridnosti do leta 2024, sprejetega leta 2014,

–  ob upoštevanju splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

–  ob upoštevanju konvencije o statusu oseb brez državljanstva iz leta 1954 in konvencije o zmanjšanju števila oseb brez državljanstva iz leta 1961,

–  ob upoštevanju Mednarodnega dogovora o državljanskih in političnih pravicah in Mednarodnega dogovora o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, oba iz leta 1966,

–  ob upoštevanju listine Združenja držav jugovzhodne Azije (ASEAN),

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker v zvezni državi Rakhine v Mjanmaru/Burmi živi približno milijon Rohingejcev, pripadnikov manjšine, ki so žrtve represije in katerih človekove pravice se stalno kršijo, med drugim z grožnjami s smrtjo in grožnjami za varnost, kršitvami pravice do zdravja in izobraževanja, prisilnim delom, spolnim nasiljem in omejevanjem njihovih političnih pravic;

B.  ker so Rohingejci ena najbolj preganjanih manjšin na svetu in največja skupina oseb brez državljanstva ter so uradno brez državljanstva od sprejetja burmanskega zakona o državljanstvu leta 1982, s katerim so močno omejili njihovo svobodo gibanja in jih začeli zapirati v taborišča;

C.  ker se mjanmarska in mednarodna javnost le malo odzivata na vse slabše stanje na področju človekovih pravic ljudstva Rohinga in humanitarno krizo, v kateri se je znašlo, številna orodja za reševanje vprašanja pa ostajajo neraziskana;

D.  ker so 25. avgusta 2017 rohinški bojevniki izvedli vrsto usklajenih napadov na več kot 30 policijskih postaj in vojaško oporišče na severu zvezne države Rakhine; ker so napadalci ubili več kot deset policistov in je za te napade odgovornost prevzela Arakanska rohinška rešilna vojska;

E.  ker je to sprožilo obsežno vojaško protiofenzivo s hudimi in močno razširjenimi kršitvami človekovih pravic, med drugim uboji, posilstvi in mučenjem; ker organizacije za človekove pravice, zlasti Human Rights Watch, uporabljajo satelitske posnetke, na podlagi katerih poročajo o obsežnem uničenju stanovanjskih in drugih stavb v delih severne zvezne države Rakhine, ki je nevladnim organizacijam in neodvisnim opazovalcem trenutno nedostopna; ker naj bi po poročanju 700 stavb zgorelo v rohinški vasi Chein Khar Li v severni zvezni državi Rakhine, pri čemer je bila skoraj vsa vas uničena;

F.  ker je po teh dogodkih več kot 625 000 Rohingejcev poiskalo zatočišče v Bangladešu; ker begunci iz Mjanmara/Burme, med njimi številne ženske in otroci, potujejo po nezaščitenih poteh, kjer so izpostavljeni obstreljevanju, nevarnemu terenu, lakoti in pomanjkanju zdravniške pomoči; ker je na poti umrlo na desetine Rohingejcev, med drugim žensk in otrok; ker je bangladeška obalna straža odkrila trupla na desetine ljudi, ki so umrli med begom;

G.  ker Bangladeš že gosti približno 300 000 beguncev, ki so v državo prispeli v zadnjih desetletjih;

H.  ker je Bangladeš zoper mjanmarske/burmanske oblasti vložil pritožbo zaradi polaganja min ob delu meje z Bangladešem, kar naj bi preprečilo vrnitev Rohingejcev, ki bežijo pred nasiljem;

I.  ker mednarodno osebje OZN in mednarodnih nevladnih organizacij nima vstopa na konfliktna območja in agencije OZN Rohingejcem ne morejo dostavljati humanitarne pomoči, med drugim živil, vode in zdravil; ker je bil dostop humanitarne pomoči le delno dovoljen Mednarodnem odboru Rdečega križa, ki pa je dosegel samo 10 % tistih, ki pomoč potrebujejo; ker dostop humanitarne pomoči do severne zvezne države Rakhine ostaja težaven, kljub dogovoru, ki je bil dne 27. oktobra 2017 sklenjen s Svetovnim programom za hrano;

J.  ker je zaradi teh omejitev na voljo zelo malo informacij o trenutnih potreb prebivalstva in ker je bilo že pred krizo okoli 350 000 ljudi odvisnih od humanitarne pomoči ob 120 000 notranje razseljenih ljudi v osrednji zvezni državi Rakhine;

K.  ker je visoki komisar OZN za človekove pravice Zejd Rad Al Husein 10. septembra 2017 povedal, da so razmere v Mjanmaru klasičen primer etničnega čiščenja;

1.  odločno obsoja vse napade v zvezni državi Rakhine;

2.  je zelo zaskrbljen zaradi humanitarnih razmer v Mjanmaru in Bangladešu ter zahteva, da mjanmarska vlada nemudoma ustavi uporabo čezmerne vojaške sile in nasilje, ki imata uničujoče posledice za rohinško skupnost v državi Rakhine;

3.  obsoja stopnjevanje resnosti in obsega kršitev človekovih pravic, vključno z uboji, posilstvi in razselitvijo več sto tisoč civilistov;

4.  odločno poziva vojsko in varnostne sile, naj nemudoma ustavijo uboje, nadlegovanje in posilstva pripadnikov ljudstva Rohinga ter požiganje njihovih domov;

5.  želi spomniti, da imajo mjanmarske oblasti v skladu s standardi in obveznostmi na področju človekovih pravic dolžnost brez diskriminacije zaščititi vse civiliste pred zlorabami ter preiskati hude kršitve človekovih pravic in preganjati odgovorne zanje;

6.  ponovno poziva mjanmarske oblasti, naj nemudoma omogočijo neoviran dostop neodvisnim nadzornikom, mednarodnim organizacijam na področju človekovih pravic, novinarjem in drugim mednarodnim opazovalcem ter Organizaciji združenih narodov, zlasti misiji OZN za ugotavljanje dejstev, ki jo je marca 2017 ustanovil Svet OZN za človekove pravice, njen mandat pa je bil podaljšan do septembra 2018;

7.  ponovno poziva, naj se organizacijam za humanitarno pomoč brez diskriminacije nujno odobri dostop do vseh konfliktnih območij in razseljenih ljudi, zato da bodo lahko humanitarni delavci pomagali ogroženim ljudem;

8.  poziva mjanmarsko vlado, naj nemudoma odstrani vse kopenske mine na meji z Bangladešem;

9.  poziva mjanmarsko vlado in zlasti državno svetnico Aung San Su Či, naj odločno obsodita vsako podžiganje rasnega ali verskega sovraštva ter se borita proti družbeni diskriminaciji in sovražnostim, uperjenim proti manjšini Rohinga; poleg tega vlado Mjanmara poziva, naj spoštuje univerzalno pravico do svobode veroizpovedi in prepričanja; opominja državno svetnico, naj spodbudi izvajanje priporočil iz končnega poročila svetovalnega odbora o državi Rakhine, ki je bilo pripravljeno prav na njeno zahtevo; obžaluje, da od izjave uradnega govorca stranke Aung San Su Či z dne 18. maja 2015, da bi morala mjanmarska vlada vrniti državljanstvo rohinški manjšini, ni bilo doseženega napredka;

10.  želi spomniti dobitnico nagrade Saharova iz leta 1990 Aung San Su Či, da se nagrada podeljuje tistim, ki zagovarjajo človekove pravice, varujejo pravice manjšin in spoštujejo mednarodno pravo, kar so le nekatera od meril; opozarja, da bi bilo treba razmisliti o odvzemu nagrade Saharova in Nobelove nagrade za mir v primerih, ko prejemniki kršijo merila za podelitev po tem, ko so nagrado že prejeli;

11.  priznava, da si je Bangladeš ob tej humanitarni katastrofi prizadeval pripomoči k zaščiti več sto tisoč beguncev manjšine Rohinga; odločno spodbuja oblasti v Bangladešu in drugih sosednjih državah, naj sprejmejo vse tiste, ki bežijo pred nasiljem v zvezni državi Rakhine, ter spoštujejo načelo nevračanja; poziva Komisijo in države članice, naj povečajo finančno in materialno podporo za te begunce;

12.  želi spomniti na svoje priporočilo, naj vlade držav, ki se soočajo s povečanjem števila rohinških beguncev, tesno sodelujejo z visokim komisarjem OZN za begunce, ki ima tehnično znanje za preverjanje statusa begunca in mandat za zaščito beguncev in oseb brez državljanstva; poziva EU in OZN, naj v zvezi s tem podpreta sosednje države;

13.  kot pomemben korak pozdravlja podpis dvostranskega sporazuma o vračanju, ki sta ga 23. novembra 2017 v Najpjidavu sklenila Bangladeš in Mjanmar; spodbuja bangladeško predsednico vlade Šejk Hasino in mjanmarsko državno svetnico Aung San Su Či k hitremu izvajanju dvostranskega sporazuma o vračanju ob zagotovitvi razmer na terenu, ki bodo omogočale prostovoljno, varno, trajno in dostojno vrnitev beguncev domov; potrjuje, da bo EU pozorno spremljala izvajanje za zagotovitev, da bo sporazum popolnoma v skladu z mednarodnim pravom;

14.  poudarja, da je pomembno hitro izvajanje priporočil svetovalnega odbora o državi Rakhine, tako imenovanih Ananovih priporočil; poudarja priporočilo Komisije, da je treba mjanmarski zakon o državljanstvu uskladiti z mednarodnimi standardi in pogodbami, katerih država pogodbenica je Mjanmar, vključno s členoma 7 in 8 Konvencije o otrokovih pravicah, in zakonodajo uskladiti z dobro prakso, vključno z odpravo razlikovanja med različnimi vrstami državljanov;

15.  podpira prizadevanja za okrepitev političnih procesov, ki temeljijo na izvajanju Ananovih priporočil; poziva varnostni svet in generalno skupščino Organizacije združenih narodov, naj sprejmeta učinkovite diplomatske in politične ukrepe, s katerimi bi zagotovili, da bo mjanmarska vlada izpolnila svoje obveznosti v odnosu do manjšine Rohinga v zvezi z zagotavljanjem zaščite in dostopa do pomoči; v zvezi s tem poziva k resoluciji generalne skupščine in varnostnega sveta OZN, v kateri bi obsodili kršitve, vztrajali pri dostopu do zvezne države Rakhine in zahtevali odgovornost za hude kršitve mednarodnega prava, ki so jih zagrešile vse strani;

16.  poziva Kitajsko ter druge mednarodne in regionalne akterje, naj uporabijo vse kanale ter zahtevajo ustavitev grozodejstev in uveljavitev miroljubne rešitve;

17.  poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in države članice EU, naj znatno povečajo pritisk na mjanmarsko vlado in varnostne sile, da bi ustavili kršitve pravic, v celoti sodelovali s preiskovalci OZN in mednarodnimi humanitarnimi agencijami ter zagotovili odgovornost za hude kršitve mednarodnega prava; v zvezi s tem poziva podpredsednico/visoko predstavnico in države članice EU, naj prevzamejo dejavno vlogo pri podpiranju takojšnjih ukrepov na ravni OZN in jasno izrazijo, da je EU pripravljena razmisliti o ciljno usmerjenih kazenskih sankcijah proti posameznikom in subjektom ter razmisliti o ustreznih posledicah v okviru trgovinskih preferencialov, ki jih uživa Mjanmar, če se bodo hude kršitve mednarodnega prava nekaznovano nadaljevale;

18.  odobri nadaljnjo finančno pomoč EU za to območje v obliki humanitarne pomoči in druge vrste pomoči; vztraja, da mora biti vsa pomoč za državo Rakhine izrecno in posebej pogojena z nediskriminacijo, nesegregacijo in enakostjo ter da je treba vse projekte in pomoč izvajati brez uveljavljanja, podpiranja ali ohranjanja diskriminacije in segregacije;

19.  poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj poroča Evropskemu parlamentu o pobudah EU v okviru OZN in v okviru Sveta EU za zunanje zadeve;

20.  poziva EU in njene države članice, naj pozdravijo poročanje in izjave predstavnikov Rohingejcev o razmerah na terenu;

21.  podpira prizadevanja za neodvisne nadzornike pod vodstvom OZN na terenu, da bi ublažili humanitarno krizo; poziva mjanmarske oblasti, naj nemudoma omogočijo neoviran dostop neodvisnim nadzornikom, zlasti misiji OZN za ugotavljanje dejstev, ki jo je marca 2017 ustanovil Svet OZN za človekove pravice;

22.  podpira ustanovitev urada visokega komisarja OZN za človekove pravice v Mjanmaru s polnim mandatom;

23.  poziva EU in njene države članice, naj podprejo globalni akcijski načrt visokega komisarja OZN za begunce 2014–2024 za odpravo apatridnosti;

24.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje vladi in parlamentu Mjanmara, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic EU, generalnemu sekretarju ASEAN, medvladni komisiji ASEAN za človekove pravice, posebni poročevalki OZN za človekove pravice v Mjanmaru, visokemu komisarju OZN za begunce in Svetu OZN za človekove pravice.

(1)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0316.

(2)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0506.

(3)

Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0089.

(4)

Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0247.

(5)

Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0351.

Pravno obvestilo