Postopek : 2017/2932(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0679/2017

Predložena besedila :

B8-0679/2017

Razprave :

Glasovanja :

PV 14/12/2017 - 8.5
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0499

PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 246kWORD 53k
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0678/2017
11.12.2017
PE614.302v01-00
 
B8-0679/2017

ob zaključku razprave o izjavi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko

v skladu s členom 123(2) Poslovnika


o razmerah v Afganistanu (2017/2932(RSP))


Bodil Valero v imenu skupine Verts/ALE

Resolucija Evropskega parlamenta o razmerah v Afganistanu (2017/2932(RSP))  
B8-0679/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih poročil in resolucij o Afganistanu, zlasti resolucije z dne 13. junija 2013 o pogajanjih o sporazumu o sodelovanju med EU in Afganistanom o partnerstvu in razvoju(1) in z dne 26. novembra 2015 o Afganistanu, zlasti o pobojih v provinci Zabul(2),

–  ob upoštevanju sporazuma o sodelovanju za partnerstvo in razvoj med EU in Afganistanom, podpisanim 18. februarja 2017,

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 24. julija 2017 z naslovom Elementi strategije EU za Afganistan (JOIN(2017)0031),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 16. oktobra 2017 o Afganistanu,

–  ob upoštevanju poročila generalnega sekretarja OZN z dne 15. septembra 2017 o razmerah v Afganistanu in njihovih posledicah za mednarodni mir in varnost,

–  ob upoštevanju poročila Misije pomoči OZN v Afganistanu (v nadaljnjem besedilu: UNAMA) iz marca 2017 z naslovom Afghanistan’s Fight Against Corruption: The Other Battlefield (Boj proti korupciji v Afganistanu: drugo bojišče),

–  ob upoštevanju poročila posebnega poročevalca OZN o človekovih pravicah notranje razseljenih oseb z dne 12. aprila 2017 z misije v Afganistanu,

–  ob upoštevanju resolucij varnostnega sveta OZN o Afganistanu, vključno z resolucijo št. 2344 (2017) z dne 17. marca 2017 on podaljšanju mandata UNAMA,

–  ob upoštevanju izjav varnostnega sveta OZN za javnost o Afganistanu, zlasti tistih z dne 31. julija, 2. avgusta in 17. oktobra 2017,

–  ob upoštevanju pričevanja posebnega generalnega inšpektorja ZDA za afganistansko obnovo pred pododborom za nacionalno varnost dne 1. novembra 2017,

–  ob upoštevanju bruseljske konference o Afganistanu dne 5. oktobra 2016, ki sta jo skupaj pripravila Afganistan in EU, in sporočila Komisije z dne 5. oktobra 2016 z naslovom Brussels Conference on Afghanistan: continued international support for Afghanistan’s political and economic stability and development (Bruseljska konferenca o Afganistanu: nadaljnja mednarodna podpora za politično in gospodarsko stabilnost in razvoj Afganistana),

–  ob upoštevanju poročila tožilke Mednarodnega kazenskega sodišča z dne 14. novembra 2016 dejavnostih predhodne proučitve,

–  ob upoštevanju konvencije OZN o statusu beguncev iz leta 1951 ter njenega protokola iz leta 1967,

–  ob upoštevanju resolucije varnostnega sveta OZN št. 1325 (2000) z dne 31. oktobra 2000 o ženskah, miru in varnosti,

–  ob upoštevanju poročila Evropskega azilnega podpornega urada o informacijah o državah izvora z dne 23. avgusta 2017 z naslovom Afghanistan: Key socio-economic indicators, state protection, and mobility in Kabul City, Mazar-e Sharif, and Herat City (Afganistan: osrednji socialno-ekonomski kazalniki, državna varnost in mobilnost v Kabulu, Mazar-e Šarifu in Heratu),

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker od začetka vojaškega posredovanja Nata pod vodstvom ZDA proti Al Kaidi in talibanom pred 16 leti v Afganistanu ni ne miru ne trajnostnega razvoja kljub precejšnjemu napredku na področju dostopa do osnovnega zdravstvenega varstva in izobraževanja, krepitvi vloge žensk in podaljšanju pričakovane življenjske dobe za 15 let;

B.  ker je posebni predstavnik generalnega sekretarja OZN za Afganistan in vodje UNAMA Tadamichi Yamamoto nedavno poročal, da se talibansko uporniško gibanje krepi; ker državo pestijo globoko zakoreninjene politične napetosti ter socialne in gospodarske težave pri ponovnem vključevanju tisočev afganistanskih beguncev, ki se vsakodnevno vračajo, in mnogih mladih Afganistancev, ki vstopajo na trg dela;

C.  ker po podatkih OZN korupcija v Afganistanu ogroža legitimnost države, resno ogroža trajnostni razvoj in preprečuje razvoj realnega gospodarstva ter je v osrčju problematike nekaznovanja, ki je sama v jedru trenutnih izzivov na področju človekovih pravic;

D.  ker je Afganistan ena od najrevnejših držav na svetu, v kateri se je gospodarska rast znatno upočasnila po umiku večine mednarodnih varnostnih sil leta 2014; ker je gospodarstvo izjemno odvisno od zunanje gospodarske podpore in je vsaj 60 % državnega proračuna financirano iz mednarodne razvojne pomoči;

E.  ker je po navedbah posebnega poročevalca OZN o človekovih pravicah notranje razseljenih oseb zaradi konflikta v državi notranje razseljeno več kot 1,8 milijonov oseb, v letu 2016 pa je rekordnih 650 000 ljudi zbežalo na druga območja v državi, kjer so iskali varnost, kar je v povprečju 1500 ljudi na dan; ker naj bi se po napovedih ta gibanja v letu 2017 okrepila; ker prisilno vrnjeni begunci, večinoma iz Pakistana, kjer je 1,7 milijona registriranih beguncev, in Irana, kjer je približno 1 milijon registriranih beguncev, pa tudi iz držav članic EU, afganistanski vladi nalagajo dodatno odgovornost v času, ko državnim institucijam povsem primanjkuje zmogljivosti za spoprijemanje s humanitarnimi izzivi;

F.  ker je tožilka Mednarodnega kazenskega sodišča Fatu Bensouda dne 3. novembra 2017 napovedala, da bo Sodišče zaprosila, naj začne preiskavo domnevnih vojnih zločinov in hudodelstev proti človeštvu v Afganistanu, ki so jih po 1. maju 2003, ko je Afganistan je postala članica Mednarodnega kazenskega sodišča, zagrešili akterji, kot so talibani, afganistanske oblasti in tuje sile;

G.  ker so talibani po navedbah iz poročila posebnega generalnega inšpektorja ZDA za afganistansko obnovo v zadnjih mesecih pridobili ozemlje na vzhodu in je bilo avgusta 2017 približno 43 % okrožij v državi pod njihovim nadzorom ali so zanje potekali boji, Daiš pa je bil v preteklem letu odgovoren za najmanj šest samomorilskih bombnih napadov na šiitsko prebivalstvo;

H.  ker sunitska večina izvaja resno družbeno diskriminacijo etničnih skupin hazarskih šiitov, sikhov in hindujcev, kar je v povezavi z dejstvom, da afganistanska družba temelji predvsem na klanski strukturi in etnični pripadnosti, zelo problematično za že tako ranljive razseljene osebe in povratnike iz Irana, ZDA in EU, saj so pogosto preseljeni na območja, kjer nimajo nobenih socialnih ali etničnih vezi in se zato soočajo s stigmatizacijo in stisko; ker se število terorističnih napadov, pripisanih talibanom ali Islamski državi, v zadnjem letu povečuje in so vse pogosteje usmerjeni tudi na šiitsko manjšino, napadalcem pa je uspelo izvesti ta kazniva dejanja celo znotraj močno varovanega posebnega varnostnega območja Kabula, kjer je nastanjena večina tujih veleposlaništev in mednarodnih organizacij; ker je sektor zdravstvenega varstva in zdravniške oskrbe v še posebej ranljivem stanju zaradi stalnih napadov na bolnišnice, zdravstvene delavce in bolnike, kar pomeni resno kršitev mednarodnega humanitarnega prava;

I.  ker se po podatkih OZN varnostne razmere slabšajo v vsem Afganistanu, zlasti pereče pa so v osrednjih in južnih regijah, kjer je število civilnih žrtev najvišje v državi in je bilo v prvih devetih mesecih leta 2017 več kot 8000 civilnih žrtev in kjer po ugotovitvah OZN obstajajo „zaskrbljujoči trendi“ namernih pobojev verskih voditeljev, civilnih prebivalcev, ki naj bi podpirali vlado ali afganistanske nacionalne varnostne sile, ter članov pravosodja;

J.  ker naj bi pakistanski zunanji minister Khavadža Asif dejal, da se vpliv Pakistana na talibane zmanjšuje, saj so baze prestavili na afganistansko stran meje, medtem ko afganistanska vlada še naprej meni, da njene sosede, zlasti Pakistan, pa tudi Rusija in Iran, podpirajo upornike;

K.  ker je predsednik Trump v svoji nedavno napovedani strategiji za Afganistan odobril napotitev več tisoč vojaških enot in povečano uporabo vojaške sile ZDA v podporo dejavnostim afganistanskih sil, da bi izničili pridobitve talibanov in upornike prisilili, naj zaprosijo za mirovne pogovore z afganistansko vlado;

L.  ker je mednarodna skupnost na bruseljski konferenci o Afganistanu oktobra 2016 obljubila 13,6 milijarde EUR finančne pomoči za to državo, od tega so EU in države članice obljubile 5 milijard EUR, zaradi česar je EU kot celota največja partnerica razvojnega sodelovanja z državo, v kateri je po ocenah leta 2017 9,3 milijonov ljudi, od tega 5,3 milijonov otrok, potrebovalo humanitarno pomoč, kar je 13 % več kot leta 2016;

1.  pozdravlja skupno sporočilo Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o elementih za strategijo EU za Afganistan kot znak, da je prispevek EU kot celote pomemben za rešitev konflikta in dolgoročen razvoj Afganistana;

2.  je globoko zaskrbljen zaradi nenehnih oboroženih spopadov in splošne nestabilnosti v Afganistanu in države članice poziva, naj ne vračajo prisilno afganistanskih državljanov v Afganistan, dokler bo trajalo takšno stanje; nasprotuje sedanjemu neuradnemu sporazumu o ponovnem sprejemu z Afganistanom (Skupna pot Afganistana in EU za reševanje migracijskih vprašanj), ki določa pravila sodelovanja na področju ponovnega sprejema, ki je bil sprejet brez ustreznega parlamentarnega in demokratičnega nadzora ter spremljanja razmer in pogojev za prisilno vrnjene osebe v Afganistan, ki bi ga izvajale EU in njene države članice;

3.  poudarja pomen stalne pomoči Afganistanu in pozdravlja, da so EU in države članice na bruseljski konferenci potrdile svojo finančno udeležbo; poziva zlasti k podpori za pobude, ki obravnavajo prednostne potrebe notranje razseljenih oseb in beguncev, ki se vračajo; opozarja na obljubo EU, da bo odpravila goljufije, ki vplivajo na sredstva EU za Afganistan, in pričakuje tudi natančno proučitev preteklih izplačil;

4.  poziva EU in države članice, naj uvrstijo pobude za boj proti korupciji z Afganistanom visoko na dnevni red, da bi podprle mirovna prizadevanja, ki so vključujoča za akterje in regionalno povezovanje;

5.  pozdravlja nadaljnjo osredotočenost EU na krepitev vloge in pravic žensk v Afganistanu in priznava potrebo po usposabljanju policistk, saj so ženske v civilni družbi še posebej izpostavljene nasilju in zlorabam, moških policisti pa sodelujejo pri stalnem nadlegovanju žensk na ulici;

6.  poziva afganistansko vlado, naj poveča politično vključenost, okrepi odgovornost in dejavno preprečuje kulturo korupcije in nepotizma; pri tem zlasti pozdravlja ustanovitev protikorupcijskega pravosodnega centra junija 2016, ki je namenjen preiskovanju in pregonu pomembnih primerov korupcije in sprejetju ukrepov za zaposlovanje na podlagi zaslug v javnem storitvenem sektorju in prijavo premoženja uradnikov;

7.  pozdravlja nedavno članstvo Afganistana v Partnerstvu za odprto vlado in v pobudi za preglednost v ekstraktivni industriji; poziva vlado, naj okrepi prizadevanja za zaščito pomembnih javnih virov, kot so zemlja in minerali, pred tem, da bi jih izkoriščale kriminalne in uporniške mreže;

8.  je seznanjen s priporočili poročila UNAMA, in sicer, da bi morale oblasti izvajati že začete reforme, kot je revidirani kazenski zakonik, da bi vzpostavili pregledno in učinkovito javno upravljanje, in da je treba pri vladi ustanoviti neodvisni sekretariat za boj proti korupciji;

9.  je poleg tega seznanjen, da UNAMA poziva mednarodno skupnost, naj afganistanski vladi nudi stalno podporo in pomoč v boju proti korupciji in vlado poziva, naj izboljša domače zmogljivosti za izterjavo nezakonito prisvojenega premoženja prek programov, kot je pobuda za vrnitev nezakonito prisvojenega premoženja, ki jo izvajata Skupina Svetovne banke in Urad OZN za droge in kriminal;

10.  poziva afganistansko vlado, naj sprejme nadaljnje ukrepe za odpravo mučenja in slabega ravnanja s priporniki in ratificira izbirni protokol h konvenciji proti mučenju;

11.  pozdravlja odločitev tožilke Mednarodnega kazenskega sodišča, da začne preiskavo domnevnih hudodelstev zoper človečnost v Afganistanu od leta 2003 ter poziva vse vlade, ki so prispevale vojake za misije Mednarodnih varnostnih sil pod vodstvom Nata in/ali mednarodno koalicijo za „vojno proti terorju“, naj v celoti sodelujejo pri preiskavah Mednarodnega kazenskega sodišča;

12.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje afganistanski vladi in parlamentu, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu in Komisiji.

(1)

UL C 65, 19.2.2016, str. 133.

(2)

UL C 366, 27. 10. 2017, str. 129.

Pravno obvestilo