Postopek : 2017/2932(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0682/2017

Predložena besedila :

B8-0682/2017

Razprave :

Glasovanja :

PV 14/12/2017 - 8.5
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :


PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 253kWORD 54k
11.12.2017
PE614.305v01-00
 
B8-0682/2017

ob zaključku razprave o izjavi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko

v skladu s členom 123(2) Poslovnika


o razmerah v Afganistanu (2017/2932(RSP))


Sabine Lösing, Takis Hadzigeorgiu (Takis Hadjigeorgiou), Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis), Stelios Kuloglu (Stelios Kouloglou), Kostadinka Kuneva, Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis), Eleonora Forenza, Sofia Sakorafa, Paloma López Bermejo, Merja Kyllönen, Lola Sánchez Caldentey, Estefanía Torres Martínez, Tania González Peñas, Xabier Benito Ziluaga, Miguel Urbán Crespo v imenu skupine GUE/NGL

Resolucija Evropskega parlamenta o razmerah v Afganistanu (2017/2932(RSP))  
B8-0682/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih poročil in resolucij o Afganistanu,

–  ob upoštevanju nove strategije EU za Afganistan, ki sta ga Svet in Evropska unija sprejela 16. oktobra 2017,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 18. julija 2016

–  ob upoštevanju imenovanja novega posebnega odposlanca EU za Afganistan Rolanda Kobie 1. septembra 2017 in njegovega nedavnega obiska v Afganistanu 25. in 26. oktobra 2017,

–  ob upoštevanju srečanj lokalnega dialoga EU–Afganistan o človekovih pravicah z dne 1. junija in 30. novembra,

–  ob upoštevanju sklepa zunanjih ministrov EU z dne 27. maja 2013 o podaljšanju policijske misije EU v Afganistanu (EUPOL) do 31. decembra 2014 ter ob upoštevanju sklepa Sveta z dne 23. junija 2014 o splošnem dogovoru za podaljšanje misije EUPOL do konca leta 2016,

–  ob upoštevanju izjave tožilke Mednarodnega kazenskega sodišča (MKS) Fatou Bensouda z dne 3. novembra 2017 v zvezi z njeno odločitvijo, da bo zahtevala sodno odobritev za začetek preiskave razmer v Islamski republiki Afganistan,

–  ob upoštevanju resolucij varnostnega sveta OZN o Afganistanu, vključno z resolucijo št. 2189 z dne 12. decembra 2014,

–  ob upoštevanju letnega poročila Misije pomoči Združenih narodov v Afganistanu (UNAMA) za leto 2016 o varstvu civilistov v oboroženih spopadih,

–  ob upoštevanju misije „Resolute Support“, Natove misije za nadaljnje ukrepanje v Afganistanu, ki je začela z delovanjem 2. januarja 2015,

–  ob upoštevanju dvostranskega varnostnega sporazuma med ZDA in Afganistanom (BSA) ter sporazuma o statusu sil in osebja med Natom in Afganistanom (NATO SOFA), ki sta bila podpisana 30. septembra 2014,

–  ob upoštevanju nove strategije ZDA za Afganistan, ki jo je predstavil predsednik Trump 21. avgusta 2017,

–  ob upoštevanju konference donatorjev mednarodne pomoči, ki jo je EU organizirala v Bruslju 5. oktobra 2016 (bruseljska konferenca o Afganistanu) in obnovljene in posodobljene listine, sprejete na tej seji z naslovom Okvir samozadostnosti na podlagi vzajemne odgovornosti,

–  ob upoštevanju skupnih nadaljnjih ukrepov EU in Afganistana glede migracijskih vprašanj, objavljenih 5. oktobra 2016, in prve seje skupne delovne skupine, ki je bila novembra 2016,

–  ob upoštevanju poročila organizacije Amnesty International z naslovom Afganistan: prisiljeni v vrnitev v nevarnost: prosilci za azil so se vrnili iz Evrope v Afganistan, objavljenega 5. oktobra 2017,

–  ob upoštevanju pristopa Afganistana k Svetovni trgovinski organizaciji julija 2016,

–  ob upoštevanju nizke uvrstitve Afganistana v poročilu o indeksu človekovega razvoja za leto 2014 v okviru Programa OZN za razvoj, na katerem se je med 187 državami uvrstil na 171. mesto,

–  ob upoštevanju nacionalnega akcijskega načrta za afganistanske ženske (NAPWA),

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker so se splošne varnostne razmere v Afganistanu zelo poslabšale; ker se je Afganistan po svetovnem mirovnem indeksu za leto 2017 uvrstil na drugo mesto najmanj varnih držav na svetu, ker je zaradi novih valov talibanskih napadov v preteklih mesecih ter prodiranja organizacije ISIL v Afganistan, ki so povzročili napade brez primere v Kabulu in v provincah na severu in vzhodu, do tretjina afganistanskega ozemlja in 25 % njegovih prebivalcev odrezanih od vladnih storitev;

B.  ker je letno poročilo misije UNAMA za leto 2016 o varstvu civilistov v oboroženih spopadih zabeležilo najvišje število žrtev od leta 2009, od česar je bilo 11 418 civilnih žrtev; ker je bilo po poročilih skupaj ubitih več kot 25 000 afganistanskih civilistov, še veliko več pa je bilo ranjenih;

C.  ker je tožilka MKS Fatou Bensouda zahtevala sodno odobritev za začetek preiskave kaznivih dejanj, ki so bila domnevno storjena v zvezi z oboroženimi spopadi v državi od leta 2003; ker je z leti zbrala dokaze o vojnih zločinih in zločinih proti človečnosti, ki so jih storili Talibani, sile afganistanske policije in obveščevalnih služb ter vojska ZDA in Cia, ki obsegajo napade na humanitarno vojsko, uporabo otrok vojakov in mučenje zapornikov, tudi na „črnih območjih“ – centrih za pridržanje v nekaterih državah članicah EU, in sicer na Poljskem, v Litvi in Romuniji;

D.  ker je nova administracija ZDA povečala število vojakov v Afganistanu na skupaj več kot 14 000; ker je strategija predsednika Trumpa za Afganistan zaveza za nedoločen čas, po kateri bodo o morebitnem umiku vojakov odločale razmere na terenu, rokov za prenehanje vojaškega posredovanja ZDA pa ni;

E.  ker je Afganistan država, ki je bila na svetu najbolj bombardirana z brezpilotnimi letali, in ker nova pravila ZDA o brezpilotnih letalih povečujejo tveganje za civiliste; ker so napadi in povračilni napadi povzročili hude smrtne žrtve;

F.  ker utegne nedavna odločitev ZDA, da okrepijo zračne napade in operacije specialnih enot, še povečati število civilnih in smrtnih žrtev; ker so afganistanske vojaške oblasti in vojaške oblasti ZDA po smrti 13 civilistov v operaciji, ki jo je vodil Nato v severni regiji Kunduz, obljubile izvedbo preiskave, niso pa navedle nobenih drugih podrobnosti; ker po zračnem napadu sil ZDA oktobra 2015 na bolnišnico organizacije Zdravniki brez meja v Kunduzu, v kateri je bilo ranjenih najmanj 42 članov osebja in bolnikov, ni bil obtožen nobeden od odgovornih;

G.  ker nedavni podatki OZN o civilnih žrtvah, ki so bili objavljeni prejšnji mesec, kažejo 52-odstotno povečanje (na 205 mrtvih in 261 ranjenih) zaradi letalskih napadov v zadnjih devetih mesecih leta 2017 v primerjavi z ustreznim obdobjem lani; ker so Talibani in druge oborožene uporniške skupine odgovorne za večino civilnih žrtev, in sicer približno 60 % po poročilih misije UNAMA;

H.  ker je bilo leta 2016 600 000 ljudi razseljenih, zaradi česar je skupno število notranje razseljenih oseb naraslo na 1,5 milijona; ker 9,3 milijona Afganistancev nujno potrebuje humanitarno pomoč in ima 9 milijonov omejen dostop do nujnih zdravstvenih storitev ali pa ga sploh nima; ker je 3 milijone Afganistancev pobegnilo v Pakistan ali Iran, domov pa se je leta 2016 vrnil 1 milijon;

I.  ker so bili skupni nadaljnji ukrepi EU in Afganistana uvedeni, da bi se pomoč pogojila s ponovnim sprejemom afganistanskih državljanov v EU, njena ustanovitev pa je bila sprejeta brez odobritve Evropskega parlamenta, saj formalnega sporazuma o ponovnem sprejemu ni; ker so Afganistanci še vedno druga največja skupina prosilcev za azil v EU; ker so države članice ogrozile varnost tisoče afganistanskih prosilcev za azil, vključno z mladoletniki brez spremstva, ko so jih nasilno vrnile v državo, kjer jim grozi resna nevarnost mučenja, ugrabitve, smrti in drugih zlorab človekovih pravic; ker je vračanje afganistanskih migrantov glede na poročilo organizacije Amnesty International iz oktobra 2017 nezakonito;

J.  ker znaša skupna pomoč, ki so jo ZDA, EU in njene države članice ter drugi mednarodni donatorji zagotovili od leta 1992, 130 milijard USD; ker je ta znesek primerljiv z Marshallovim načrtom za Evropo; ker je bil skupni znesek humanitarne pomoči EU za Afganistan leta 2017 30,5 milijonov EUR, medtem ko je bil v zadnjem desetletju 756 milijonov; ker je gospodarstvo še vedno zelo oslabljeno in odvisno od tuje pomoči;

K.  ker se je izkazalo, da so afganistanske nacionalne varnostne sile (ASNF) zelo drage; ker ni dolgoročne zavezanosti na strani EU in drugih članov mednarodne skupnosti v zvezi s financiranjem proračuna ANSF; ker celo z načrtnim zmanjšanjem števila osebja afganistanska vlada ne bo mogla zagotoviti potrebnega financiranja; ker lahko to povzroči nevarne razmere, ko bi dobro opremljeni militarizirana policija in vojska skušali poiskati alternativne načine ustvarjanja dohodka;

L.  ker hodi 80 % afganistanskih otrok v šolo; ker je Afganistan za dekleta še vedno med najslabšimi kraji za pridobitev izobrazbe; ker so deleži državljanov, ki dokončajo šolanje, in ocenjena nacionalna pismenost odraslih državljanov, starih 15 let in več, še vedno zelo nizki;

M.  ker sta gojenje maka in trgovina z opijem bistveno porasla, in sicer za 43 % med letoma 2015 in 2016;

N.  ker je afganistanska vlada po priporočilih MDS in drugih akterjev uvedla niz ostrih neoliberalnih reform, vključno s pavšalnim davkom, in znižala carinske dajatve na uvoženo blago s 43 % na 5,3 %; ker te reforme niso prinesle pomembnega povečanja državnih prihodkov, kar je imelo za posledico proračunski in trgovinski primanjkljaj;

O.  ker je bil „celoviti pristop“ Nata neuspešen in se je morala razvojna pomoč na koncu podrediti političnim in vojaškim ciljem; ker lahko zaradi tega pristopa nekatere uporniške sile dojemajo civilne akterje kot del spopada;

P.  ker se po pogajanjih izvaja mirovni sporazum med afganistansko vlado in skupine Hizb-e Islami;

Q.  ker je afganistanska vlada glede na bližajoče se parlamentarne in predsedniške volitve napredovala pri reformi volilnega sistema in sprejela nov zakon o volitvah ter imenovala nove člane organov za izvedbo volitev ob koncu leta 2016; ker so goljufije in korupcija še vedno globoko zakoreninjene; ker je EU podprla načrt izvajanja projekta Programa OZN za razvoj in zagotovila svetovalno pomoč; ker bo vključujoč, pregleden in verodostojen volilni postopek bistven za oceno demokratizacije države;

1.  poudarja, da samozadostnost in suverenost afganistanske države po 16 letih posredovanja pod vodstvom ZDA in Nata ter številnih žrtvah še vedno nista zagotovljeni in se je varnost v tej državi še poslabšala; poudarja, da so ta prisotnost vojske, zlasti pa njene ofenzivne operacije, še bolj razplamtele del konflikta; zato poziva k umiku vseh vojakov EU, Nata in ZDA, saj za ta konflikt ni vojaške rešitve;

2.  ugotavlja, da je tožilka MSK Fatou Bensouda predlagala preiskavo MSK v zvezi z vojnimi zločini in kršitvami človekovih pravic, in meni, da bi bila potrebna tudi dodatna neodvisna preiskava pod okriljem OZN, ki bi obravnavala izvensodne usmrtitve z brezpilotnimi letali, da bi naredili konec kulturi nekaznovanja, kar je bistveni element za proces stabilizacije v Afganistanu, in ustvarili zaupanje javnosti;

3.  je zelo zaskrbljen zaradi odnosa administracije ZDA in tega, da je odklonila usklajevanje z OZN za umik vseh vojakov po časovnem načrtu; odklanja vse nadaljnje napotitve;

4.  poziva, naj EU podpira afganistansko vlado pri prizadevanjih za celovit in vključujoč proces za mir in spravo pod vodstvom in pristojnostjo Afganistana, ki bo dejavno vključeval vse plasti civilne družbe in vse strani v sporu, tudi – po sklenitvi premirja – bojne in uporniške skupine ter milice, saj drugače ni mogoče doseči trajne rešitve spora;

5.  poziva k preoblikovanju misije EUPOL Afganistan v podporno misijo za proces razoroževanja, demobilizacije in ponovnega vključevanja pod vodstvom Afganistana, med drugim s ciljema demobilizacije različnih milic ter kar največjega in najhitrejšega zmanjšanja števila osebja ANSF; poziva EU, naj dejavno podpira proces za razorožitev, demobilizacijo in ponovno vključitev nekdanjih upornikov pod vodstvom Afganistana; poziva EU in zvezo Nato, naj podpirata odstranjevanje min v Afganistanu in zagotovita dovolj sredstev zanj;

6.  poudarja, da je treba poskrbeti za vključujoče regionalno sodelovanje s ciljem spodbujanja dolgotrajnega miru, stabilnosti in varnosti v širši regiji; je naklonjen novemu pristopu k varnostnim razmeram v Afganistanu in sosednjih državah v obliki večstranskega foruma za dialog in pogajanja med vpletenimi državami in regijami, ki bo obravnaval zaveze glede političnih, varnostnih, družbenih, gospodarskih in okoljskih zadev ter človekovih pravic; poudarja, da bi lahko tak forum predstavljal nov, konstruktiven pristop k odgovornosti, samoodločbi in odgovornosti držav do lastnih državljanov, pa tudi druge do druge; poudarja, da bi bilo treba forum uvesti v sodelovanju z Organizacijo islamskega sodelovanja in OZN;

7.  meni, da bi morale biti človekove pravice del varnostne rešitve in pozdravlja pobude, katerih namen je zagotoviti, da imajo ženske pomembno vlogo na vseh stopnjah mirovnega postopka in postopka sprave, saj stabilnosti v Afganistanu ni mogoče doseči, če ženske ne uživajo vseh pravic v političnem, družbenem in ekonomskem življenju;

8.  ugotavlja pomanjkanje bistvenega napredka na področju človekovih in temeljnih pravic, zlasti ko gre za ženske in deklice v Afganistanu; je močno zaskrbljen, ker so afganistanske ženske po šeriatskem pravu še naprej žrtve diskriminacije, nasilja, spolnih zlorab in posilstev; poziva vlado, naj še naprej izvaja akcijski načrt za afganistanske ženske z ustreznimi finančnimi sredstvi, zakon za odpravo nasilja nad ženskami in Konvencijo o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk;

9.  spodbuja afganistansko vlado, naj podpre neodvisnost sodstva in zagotovi svobodo medijev;

10.  poziva afganistanske oblasti, naj pretvorijo vse smrtne kazni v druge oblike kaznovanja in ponovno uvedejo moratorij za usmrtitve z namenom, da se trajno odpravi smrtna kazen; poudarja tudi, da mora afganistanska vlada prekiniti vse oblike nasilja in zlorab, zlasti v zaporih;

11.  je zaskrbljen zaradi visoke stopnje brezposelnosti, zlasti med mladimi Afganistanci, slabega dostopa do zdravstvene oskrbe, slabega stanja zdravstvenega sistema in dejstva, da več kot polovica prebivalstva živi v revščini; poudarja, da se mora strategija EU za Afganistan osredotočiti predvsem na razvojno politiko, zlasti na podeželskih območjih, kjer živi večina prebivalcev, in na odpravljanje revščine, ter pogojiti razvojno pomoč z razvijanjem javne infrastrukture v Afganistanu, da se ustvarijo nujno potrebna delovna mesta in tako prekine odvisnost države od tujih donatorjev;

12.  meni, da pogodba o podpori za konsolidacijo države za Afganistan in listina državljanov, eden od petih nacionalnih programov prednostnih nalog, pomagata nadgrajevati prizadevanja za vzpostavitev javne infrastrukture in storitev za vse, ne zadostujeta pa s stališča samozadostnosti, saj se glavni elementi tega, kar bi morala biti vladna politika, oddajajo zasebnemu sektorju, ali pa take ukrepe priporoča časovni načrt sistemov upravljanja javnih financ in iz njega izhajajoči petletni načrt za izboljšanje fiskalnih rezultatov; priporoča uvedbo višjih carinskih tarif, da bi zaščitili gospodarstvo in s tem spodbujali obete za višji izvoz;

13.  pozdravlja zakon, ki prepoveduje novačenje otrok v afganistanske nacionalne varnostne sile in osnutek zakona o otrocih ter spodbuja, naj se hitro začneta izvajati;

14.  je še vedno zaskrbljen zaradi doslej pičle uspešnosti ukrepov za postopno odpravo gojenja opija v Afganistanu; poziva k uvedbi sprejemljivih nadomestnih virov dohodka in ukrepov, ki bodo pripomogli k boljšim življenjskim pogojem za prebivalce na podeželskih območjih na splošno; v zvezi s tem pozdravlja podporo EU regionalnemu programu urada OZN za droge in kriminal za Afganistan in sosednje države; odločno poziva afganistanske oblasti in vse druge vpletene strani, naj se borijo proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu in nedovoljenemu prometu s prepovedanimi drogami;

15.  poziva države članice, naj nemudoma prenehajo z deportacijami vračanja v Afganistan in uredijo status afganistanskih prosilcev za azil, saj razmere jasno kažejo, da Afganistan ni varna država; Poziva EU in države članice, naj pomoči ne pogojujejo več z vračanjem in eksternalizacijo nadzora na mejah EU;

16.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, vladi in parlamentu Afganistana, Svetu Evrope, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi, OZN in Natu.

Pravno obvestilo