Postopek : 2018/2642(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0184/2018

Predložena besedila :

B8-0184/2018

Razprave :

PV 17/04/2018 - 11
CRE 17/04/2018 - 11

Glasovanja :

PV 18/04/2018 - 12.13
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0118

PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 457kWORD 54k
11.4.2018
PE618.431v01-00
 
B8-0184/2018

ob zaključku razprave o izjavi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko

v skladu s členom 123(2) Poslovnika


o napredku pri globalnih dogovorih OZN o varnih, urejenih in zakonitih migracijah in o beguncih (2018/2642(RSP))


Cristian Dan Preda, Anna Maria Corazza Bildt, Željana Zovko, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Sandra Kalniete, David McAllister, Elmar Brok, Jaromír Štětina, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Fernando Ruas, Lorenzo Cesa, Tokia Saïfi v imenu skupine PPE
Tanja Fajon, Knut Fleckenstein, Jeppe Kofod, Linda McAvan, Claude Moraes, Norbert Neuser, Péter Niedermüller, Pier Antonio Panzeri, Soraya Post, Birgit Sippel, Elena Valenciano v imenu skupine S&D
Cecilia Wikström, Louis Michel, Hilde Vautmans, Sophia in ‘t Veld v imenu skupine ALDE
Judith Sargentini v imenu skupine Verts/ALE
Marie-Christine Vergiat, Malin Björk, Sofia Sakorafa, Merja Kyllönen, Patrick Le Hyaric, Cornelia Ernst, Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis), Stelios Kuloglu (Stelios Kouloglou), Martina Anderson, Barbara Spinelli, Helmut Scholz v imenu skupine GUE/NGL
Ignazio Corrao, Laura Ferrara, Fabio Massimo Castaldo
PRED. SPREM.

Resolucija Evropskega parlamenta o napredku pri globalnih dogovorih OZN o varnih, urejenih in zakonitih migracijah in o beguncih (2018/2642(RSP))  
B8-0184/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju ustanovne listine Združenih narodov,

–  ob upoštevanju Konvencije o statusu beguncev iz leta 1951 in njenega Protokola o statusu beguncev iz leta 1967,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah ter drugih pogodb in dokumentov OZN o človekovih pravicah,

  ob upoštevanju konvencije OZN o otrokovih pravicah,

  ob upoštevanju agende za dostojno delo Mednarodne organizacije dela, zlasti konvencije Mednarodne organizacije dela št. 189 (2011) o dostojnem delu za delavce v gospodinjstvu,

–  ob upoštevanju resolucije Generalne skupščine OZN z dne 19. septembra 2016, Newyorške deklaracije o beguncih in migrantih(1),

–  ob upoštevanju Priloge I k Newyorški deklaraciji (Celovit okvir za odzivanje na begunsko krizo),

–  ob upoštevanju Priloge II k Newyorški deklaraciji (Pot do svetovnega dogovora o varnih, urejenih in zakonitih migracijah),

–  ob upoštevanju smernic EU za spodbujanje in varstvo otrokovih pravic z dne 6. marca 2017 in Sporočila Komisije o zaščiti otrok pri migracijah z dne 12. aprila 2017,

–  ob upoštevanju resolucije generalne skupščine Združenih narodov z dne 6. aprila 2017 o pogojih medvladnih pogajanj o svetovnem paktu za varne, urejene in zakonite migracije(2),

–  ob upoštevanju poročila Sveta OZN za človekove pravice z dne 28. aprila 2017 z naslovom Poročilo posebnega poročevalca o človekovih pravicah migrantov o načrtu za spodbujanje mobilnosti ljudi do leta 2035(3),

–  ob upoštevanju dokumenta UNHCR z dne 17. maja 2017 z naslovom Načrt za napredek v smeri globalnega dogovora o beguncih(4),

–  ob upoštevanju poročila generalnega sekretarja OZN Antónia Guterresa z dne 11. januarja 2018 z naslovom Uspešno obvladovanje migracij za vse(5),

–  ob upoštevanju predhodnega osnutka globalnega dogovora o beguncih z dne 31. januarja 2018(6),

–  ob upoštevanju predhodnega osnutka in izboljšanega predhodnega osnutka globalnega dogovora o varnih, urejenih in zakonitih migracijah z dne 5. februarja 2018(7) in 5. marca 2018(8),

–  ob upoštevanju izjave iz Abidžana, sprejete na 5. vrhu EU-AU novembra 2017,

–  ob upoštevanju resolucije Generalne skupščine Združenih narodov z naslovom Spreminjamo naš svet: agenda za trajnostni razvoj do leta 2030 in njenih 17 ciljev trajnostnega razvoja, sprejetih 25. septembra 2015 na vrhu OZN v New Yorku(9),

–  ob upoštevanju Mednarodne konvencije o varstvu pravic vseh delavcev migrantov in članov njihovih družin, ki jo je sprejela Generalna skupščina Združenih narodov z resolucijo št. 45/158 z dne 18. decembra 1990(10),

–  ob upoštevanju skupnega splošnega stališča Odbora OZN za zaščito pravic vseh delavcev migrantov in članov njihovih družin in Odbora OZN za pravice otrok glede človekovih pravic otrok v okviru mednarodnih migracij,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. aprila 2016 o EU v spreminjajočem se globalnem okolju – bolj povezan, konflikten in kompleksen svet(11),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2016 o človekovih pravicah in migracijah v tretjih državah(12),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. junija 2017 o odpornosti kot strateški prednostni nalogi zunanjega delovanja EU(13),

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 5. aprila 2017 o obravnavanju tokov beguncev in migrantov: vloga zunanjega delovanja EU(14) in z dne 12. aprila 2016 o razmerah v Sredozemlju in potrebi po celostnem pristopu EU k migraciji(15),

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira Unije za preselitev in o spremembi Uredbe (EU) št. 516/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2017 ter potrebe po tem, da EU izpolni vsaj 20 % letnih predvidenih globalnih potreb po preselitvi,

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker ima v skladu s členom 13(2) splošne deklaracije o človekovih pravicah vsak pravico zapustiti katero koli državo, vključno z lastno, in se vrniti v svojo državo; ker je leta 1999 Odbor OZN za človekove pravice v splošni pripombi št. 273 (odstavek 8) pojasnil, da ta pravica ne sme biti odvisna od namena ali dolžine bivanja zunaj države;

B.  ker so na vrhu OZN o beguncih in migrantih, ki ga je 19. septembra 2016 gostila generalna skupščina v New Yorku, države članice soglasno sprejele newyorško deklaracijo za begunce in migrante, na podlagi katere sta bila začeta dva ločena, različna in neodvisna, a v bistvu medsebojno povezana procesa, katerih namen je sprejetje globalnega dogovora o beguncih in globalnega dogovora o varnih, urejenih in zakonitih migracijah, ki bosta podpisana na konferenci v Maroku decembra 2018;

C.  ker je v Prilogi I newyorške deklaracije določen celostni okvir za odzivanje na begunsko krizo, ki temelji na načelu mednarodne delitve odgovornosti in na odločenosti držav članic OZN, da bodo obravnavale temeljne vzroke za prisilno razseljevanje; ker ta okvir določa posebne ukrepe za zmanjšanje pritiska na države gostiteljice, za povečanje samostojnosti beguncev, za razširitev dostopa do rešitev glede tretjih držav in za zagotovitev pogojev v državah izvora za varno in dostojanstveno vrnitev;

D.  ker je bil visoki komisar OZN za begunce zaprošen, naj opravi posvetovanja o akcijskem programu za dopolnitev celostnega okvira za odzivanje na begunsko krizo in naj v svojem letnem poročilu generalni skupščini leta 2018 predlaga globalni dogovor o beguncih;

E.  ker so EU in njene države članice sodelovale v postopku priprave in v razpravah, ki so pripeljale do predstavitve predhodnih osnutkov; ker je z začetkom bolj kritične faze postopka in zaradi odločitve ZDA, da odstopi od pogajanj, še pomembneje, da EU in njene države članice prevzamejo vodilno vlogo in zagotovijo močno besedilo, ki bo osredotočeno na ljudi in človekove pravice;

F.  ker so migracije zapleten človeški pojav; ker so begunci natančno opredeljeni in zaščiteni z mednarodnim pravom kot osebe, ki bivajo zunaj svoje države izvora zaradi strahu pred pregonom, konfliktom in nasiljem ali drugih okoliščin in ki zato potrebujejo mednarodno zaščito, obenem pa so begunci in migranti nosilci človekovih pravic in se pogosto soočajo z večjo ranljivostjo, nasiljem in zlorabo v okviru migracijskega procesa; ker se globalni dogovor o beguncih in globalni dogovor o varnih, urejenih in zakonitih migracijah med seboj dopolnjujeta in bodo zato potrebni skupni ukrepi za njuno izvajanje;

G.  ker so človeška mobilnost in migracije vedno večji del naše realnosti, saj je na svetu približno 258 milijonov mednarodnih migrantov; ker je delež migrantov glede na svetovno prebivalstvo narasel z 2,8 % leta 2000 na 3,4 % leta 2017; ker je 48 % migrantov žensk; ker večina migrantov potuje na varen in urejen način; ker 85 % migracijskih gibanj poteka med državami na enaki stopnji razvoja; ker je bila leta 2017 Evropa drugi največji vir mednarodnih migrantov (61 milijonov)(16);

H.  ker je po podatkih UNHCR ob koncu leta 2015 približno 65 milijonov ljudi živelo v prisilni izseljenosti, od tega je bilo 12 milijonov prebivalcev Sirije; ker je bilo po podatkih Svetovne banke med letoma 2012 in 2015 razseljenih približno 9 milijonov ljudi, kar je velik izziv za svetovni sistem humanitarne pomoči; ker 84 % svetovnih beguncev in 99 % notranje razseljenih oseb gostijo države ali regije v razvoju, največ na afriški celini, medtem ko evropske države brez Turčije gostijo le 10 % vseh beguncev; ker se po podatkih UNHCR o predvidenih globalnih potrebah po preselitvi za leto 2018 ocenjuje, da bo preselitev potrebovalo skoraj 1,2 milijona ljudi; ker je od leta 2000 na svetovni ravni umrlo več kot 46.000 migrantov in beguncev, ki so varnost in dostojanstvo iskali v tujini, med drugim jih je v Sredozemskem morju od leta 2014 po ocenah umrlo najmanj 14.500(17);

I.  ker je zgodovinsko Evropa vedno bila tako ciljna regija kot vir migracije; ker so tudi Evropejci v tujino odhajali zaradi slabih gospodarskih razmer, konflikta ali političnega pregona; ker so se številni Evropejci izselili zaradi sedanje gospodarske in finančne krize, med drugim v gospodarstva v vzponu na svetovnem jugu;

J.  ker se številni otroci migranti soočajo z nasiljem, zlorabo in izkoriščanjem; ker se za več kot 100 držav ve, da pridržujejo otroke iz razlogov, povezanih z migracijami(18); ker je za otroke begunce petkrat bolj verjetno kot za druge otroke, da bodo opustili šolanje, manj kot četrtina beguncev mladoletnikov pa je vpisanih v srednjo šolo;

K.  ker so delavci migranti pogosto izpostavljeni diskriminaciji, izkoriščanju in kršitvi pravic; ker je od 24,9 milijona ljudi na svetu, ki so žrtve prisilnega dela, 23 % mednarodnih migrantov;

L.  ker izkušnje kažejo, da migranti pozitivno prispevajo v državah, v katerih živijo, pa tudi v svojih matičnih državah; ker v državah, v katerih živijo, prispevajo s plačevanjem davkov in s porabo približno 85 % svojega dohodka v gospodarstvih teh držav; ker je bilo ocenjeno, da je bilo leta 2017 z nakazili migrantov v države v razvoju prenesenih približno 596 milijard ameriških dolarjev, kar je je trikrat več od skupne uradne razvojne pomoči;

1.  odločno podpira cilje iz New Yorka o beguncih in migrantih in s tem povezan proces, namenjen oblikovanju ureditve globalnega upravljanja, krepitvi usklajevanja mednarodnih migracij, mobilnosti ljudi ter velikih premikov beguncev in dolgotrajnih razmer z velikim številom beguncev ter vzpostavitvi trajnih rešitev in pristopov, s katerimi bi jasno opredelili pomen varovanja pravic beguncev in migrantov;

2.   poziva države članice EU, naj se povežejo in sprejmejo enotno stališče EU ter dejavno zagovarjajo in pospešujejo napredek pri pogajanjih o pomembnem vprašanju globalnih dogovorov OZN o varnih, urejenih in zakonitih migracijah in o beguncih;

3.  je prepričan, da v svetu, kjer močno prevladuje soodvisnost, izzive, povezane z mobilnostjo ljudi lahko najbolje rešuje mednarodna skupnost kot celota; zato pozdravlja začetek medvladnih pogajanj o globalnih dogovorih OZN o varnih, urejenih in zakonitih migracijah in začetek uradnih posvetovanj o globalnem dogovoru o beguncih na podlagi predhodnih osnutkov, ki naj bi bila končana do julija 2018;

4.  poziva Evropsko unijo, zlasti njeno visoko predstavnico za zunanje zadeve in varnostno politiko ter Komisijo, naj izkoristita ves svoj diplomatski vpliv in aktivirata delegacije EU ne le v New Yorku in Ženevi, temveč tudi v drugih ključnih državah, zlasti državah v razvoju, katerih dejanska udeležba v procesu je ključnega pomena, saj so države izvora in tranzita pa tudi namembne države, zato bi morala EU to udeležbo omogočiti, da bi zagotovili uspeh tega procesa;

5.  poudarja, da temeljne mednarodne pogodbe o človekovih pravicah priznavajo pravice vseh ljudi, vključno z migranti in begunci, ne glede na njihov pravni status, in obvezujejo države, da jih spoštujejo, vključno s temeljnim načelom nevračanja; poziva, naj se posebna pozornost nameni osebam, ki se znajdejo v ranljivem položaju in potrebujejo posebno zdravstveno ali psihološko podporo, vključno zaradi fizičnega, spolnega nasilja ali nasilja na podlagi spola, ali mučenja; se ob tem zavzema za vključitev konkretnih ukrepov v globalne dogovore; poleg tega opozarja, da se ranljivost pojavi zaradi okoliščin v državi izvora, tranzita ali namembni državi, ter da ni le posledica identitete osebe, temveč tudi političnih odločitev, neenakosti ter strukturnih in družbenih dinamik;

6.  opozarja, da cilji trajnostnega razvoja iz agende za leto 2030 priznavajo, da načrtovane in dobro vodene migracijske politike lahko pomagajo doseči trajnostni razvoj in vključujočo rast, pa tudi zmanjšanje neenakosti znotraj držav in med njimi; poziva, naj se ustrezna pozornost nameni z migracijami povezanim vidikom ciljev trajnostnega razvoja ter globalnih dogovorov; poziva EU in države članice, naj izpolnijo svoje zaveze za uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja v zvezi z otroki, in sicer z izvajanjem smernic EU za spodbujanje in varstvo otrokovih pravic z dne 6. marca 2017;

7.  poziva države članice OZN, naj se samostojno zavežejo spodbujanju enakosti spolov in krepitvi vloge žensk in deklet kot osrednjega elementa globalnega dogovora, v skladu s ciljem trajnostnega razvoja št. 5; poleg tega opozarja, da lahko migracije pospešijo krepitev vloge žensk in enakost, saj je med migranti 48 % žensk, od katerih sta dve tretjini zaposleni;

8.  poziva države članice OZN, naj se samostojno zavežejo zagotavljanju zaščite otrok migrantov; poudarja, da so vsi otroci, ne glede na njihov migrantski ali begunski status, najprej in predvsem otroci, ki so upravičeni do uživanja vseh pravic, zapisanih v Konvenciji OZN o otrokovih pravicah, ter da morajo biti otrokove koristi v ospredju pri vseh odločitvah in ukrepih, ki jih zadevajo; meni, da so globalni dogovori priložnost za okrepitev referenčnih meril za varstvo otrok, prizadetih zaradi migracij in prisilnega razseljevanja; odobrava, da se v predhodni osnutek vključijo jasne zaveze o posebnih, perečih vprašanjih, kot so poziv k odpravi pridržanja otrok, izboljšanje ukrepanja glede pogrešanih migrantov, trdna podpora združevanju družin in drugim urejenim potem, preprečevanje apatridnosti otrok ter vključevanje otrok beguncev in otrok prosilcev za azil v nacionalne varstvene, izobraževalne in zdravstvene sisteme; poziva EU in njene države članice, naj se odločno zavzamejo za te predloge ter tako zagotovijo, da bodo ostali v končnem besedilu, ki bo sprejeto decembra;

9.  poudarja, da bi se bilo treba še naprej osredotočati na obravnavanje različnih vzrokov za nezakonite migracije in prisilno razseljevanje (konflikti, preganjanje, etnično čiščenje, splošno nasilje ali drugih dejavnikov, kot so huda revščina, podnebne spremembe ali naravne nesreče);

10.  obžaluje vztrajen in široko razširjen pojav apatridnosti, ki pomeni hudo grožnjo za človekove pravice; poziva EU in njene države članice, naj zagotovijo, da se to vprašanje ustrezno obravnava v tekočih pogajanjih o globalnih dogovorih;

11.  poudarja, da morajo biti posvetovanja in pogajanja pregledna in vključujoča ter morajo vključevati vse deležnike, lokalne in regionalne organe ter institucije in civilno družbo, vključno z organizacijami migrantov, kolikor je mogoče, kljub temu, da so pogajanja medvladna; poudarja, da bo treba v končni fazi postopka, ki bo privedel do sprejetja dogovorov, izkoristiti vlogo parlamentov, in poudarja zlasti potrebo po okrepitvi parlamentarne razsežnosti stališča EU;

12.  meni, da bi bilo treba oblikovati mehanizem za usklajevanje, da se zagotovi dopolnjevanje teh dveh dogovorov in skladnost na področju medsektorskih vprašanj;

13.  poudarja, kako pomembno je zbiranje in spremljanje razčlenjenih podatkov o migracijah in beguncih, ki ga je treba pospremiti s posebnimi kazalniki za migrante, ki so bistvenega pomena pri oblikovanju politik in morajo temeljiti na dejanskih podatkih in ne napačnih ali lažnih predstavah, obenem pa zagotavljati standarde glede temeljnih pravic, vključno s pravico do zasebnosti, ter standarde glede varstva podatkov, obenem pa preprečevati resne kršitve človekovih pravic posameznikov, na katere se nanašajo podatki;

14.  poudarja, da je treba okrepiti razsežnost spremljanja izvajanja obeh globalnih dogovorov v bližnji prihodnosti, zlasti zaradi njihove nezavezujoče narave, da bi se izognili pristopom à la carte različnih vpletenih držav; v zvezi s tem poziva k pozornem spremljanju z določitvijo meril in kazalnikov, kadar je to primerno; poudarja, da je treba za strukturo OZN in zadevne agencije zagotoviti sredstva, potrebna za vse naloge, ki jim bodo skladno z odločitvami držav poverjene med izvajanjem in spremljanjem dogovorov;

15.  priznava, da upravljanje migracij zahteva večje naložbe, ustrezna sredstva ter prožne in pregledne instrumente, ter da bomo v prihodnjih letih potrebovali dobro zasnovane, prožne in učinkovitejše instrumente za obravnavanje migracijskih izzivov; poziva k večji vlogi instrumentov financiranja EU pri izvajanju globalnih dogovorov; poziva k vključitvi finančne skladnosti v naslednji večletni finančni okvir in k pregledu dolgoročne proračunske podpore za migracijske in azilne politike ter ukrepe, ki izhajajo iz globalnih dogovorov; meni, da se morajo proračuni za razvoj še naprej osredotočati na trajnostno izkoreninjenje revščine;

Globalni dogovor o beguncih

16.  pozdravlja osnutek dogovora o beguncih in njegov v človekove pravice usmerjen pristop; čestita UNHCR za njegovo delom in zavzemanje za najbolj celovito izvajanje njihovega mandata; poziva vse države, naj se zavežejo k bolj enakopravni delitvi odgovornosti za sprejemanje in podporo beguncev po vsem svetu ter poziva EU in njene države članice, naj priznajo in izpolnijo svoj del odgovornosti; poziva k sprejetju globalnega mehanizma za delitev odgovornosti, ki bi podpiral na človekovih pravicah temelječ pristop za predlagani dogovor;

17.  poudarja, da je treba zagotoviti trdno in trajnostno pomoč državam v razvoju, ki gostijo veliko število beguncev, ter zagotoviti, da se beguncem ponudijo trajne rešitve, vključno s tem, da postanejo samozadostni in da se vključijo v skupnosti, v katerih živijo; opozarja, da je dogovor enkratna priložnost za okrepitev povezave med humanitarno pomočjo in razvojno politiko, izboljšanje uspešnosti, učinkovitosti in trajnosti zaščite in iskanja rešitev za begunce, in sicer z oblikovanjem celovitega odziva ter povezovanjem vseh zainteresiranih strani;

18.  poudarja, da je treba begunce kot aktivne deležnike vključiti v oblikovanje dogovora in druge mednarodne odzive na begunske razmere;

19.  poziva k preprečevanju kriminalizacije humanitarne pomoči; poziva k večjim zmogljivostim za iskanje in reševanje ljudi v stiski, k večjim zmogljivostim, ki naj se razporedijo po vseh državah in k priznanju podpore, ki jo zagotavljajo zasebni akterji in nevladne organizacije z izvajanjem operacij reševanja na morju in na kopnem;

20.  se zavzema za robusten razvoj in krepitev rešitev ponovne naselitve v dogovoru, o katerem potekajo pogajanja, saj gre za ključni element pravične delitve odgovornosti s pomočjo posebnih in usklajenih zavez, s katerimi bi vzpostavili oziroma povečali obseg, velikost in kakovost programov za preselitev, da bi izpolnili letne svetovne potrebe po preselitvi, ki jih opredeli UNHCR; poziva zlasti države članice EU, naj prispevajo svoj delež in okrepijo svojo zavezo temu vprašanju;

21.  poziva, da je treba pravico do združitve družine v celoti spoštovati, ter vztraja pri razvoju varnih in zakonitih poti za begunce, poleg preselitve, med drugim z vzpostavitvijo humanitarnih koridorjev, mednarodnih humanitarnih vizumov, ureditvami za regionalno preselitev in drugimi dopolnilnimi pravnimi potmi (kot so zasebno sponzorstvo, študentski vizumi, štipendijske sheme za begunce in prožne vizumske ureditve), da bodo begunci na poti v namembne kraje deležni ustreznih in dostojnih gostiteljskih pogojev;

22.  poziva vse države, naj podpišejo, ratificirajo in spoštujejo ob upoštevanju Ženevsko konvencijo o statusu beguncev iz leta 1951 in njen Protokola o statusu beguncev iz leta 1967;

23.  poudarja, da je treba izkoristiti to priložnost, da se v celoti razvije prenovljen in horizontalni vidik spola za skupni mednarodni odziv na begunce, ki obravnava posebne potrebe po zaščiti žensk, vključno z bojem proti nasilju nad ženskami, in ki krepi sposobnosti in spretnosti žensk pri obnovi in krepitvi odpornosti vseh družb, s čimer bi odpravili podobo ženske, ki je zgolj žrtev; v zvezi s tem poziva k polni udeležbi žensk, in sicer od otroštva, z dostopom deklic do izobraževanja, tudi v izrednih razmerah in v kriznih območjih, poslušanju njihovih mnenj in upoštevanju njihovih potreb in dejanskega stanja ,z njihovo udeležbo pri oblikovanju politik in rešitev za begunsko krizo, da bi te postale bolj trajnostne, prilagodljive in učinkovite;

Globalni dogovor o varnih, urejenih in zakonitih migracijah

24.  poudarja, da moral biti globalni dogovor o varnih, urejenih in zakonitih migracijah usmerjen v ljudi in temeljiti na človekovih pravicah, ter da bi moral zagotavljati dolgoročne, trajnostne in celovite ukrepe v korist vseh vpletenih strani, ter graditi na načelu partnerstva in okrepljenega sodelovanja med državami izvora, tranzita in namembnimi državami;

25.  meni, da je dogovor enkratna priložnost za vključitev povezave med razvojem in migracijami na dnevni red globalne politike; je trdno prepričan, da cilji trajnostnega razvoja zagotavljajo celostni in celovit okvir za utemeljitev povezave med migracijami in razvojem;

26.  želi spomniti, da poročilo generalnega sekretarja OZN z naslovom „Poskrbeti, da bodo migracije koristne za vse“ opozarja na jasne dokaze o tem, da so kljub resničnim izzivom migracije koristne tako za migrante kot za gostiteljske skupnosti, tako z gospodarskega kot z družbenega vidika, in da lahko spodbudijo gospodarsko rast in inovacije; močno podpira nadaljevanje pozitivne zgodbe o migracijah in poziva k mednarodnim informacijskim kampanjam in kampanjam EU, s katerimi bi opozorili na dokaze in se zoperstavili rasističnim in ksenofobičnim težnjam v naših družbah;

27.  poziva države članice OZN, naj zmanjšajo stroške prenosa nakazil in to vprašanje obravnavajo v okviru tekočih pogajanj o dogovoru;

28.  poudarja, da so migracije priznane kot proaktivna strategija za prilagajanje, kot preživetveni sistem proti revščini in kot dejavnik, ki prispeva k vključujoči rasti in trajnostnem razvoju;

29.  je trdno prepričan, da je zdaj pravi trenutek za združitev vseh elementov strukture OZN, vključno z Mednarodno organizacijo za migracije (IOM), da bi podprli mednarodna prizadevanja za upravljanje migracij in utrjevanje sodelovanja; zato globoko obžaluje odločitev administracije ZDA, da preneha sodelovati v pogajanjih za globalni dogovor o varnih, urejenih in zakonitih migracijah; poziva EU, naj prevzame vodilno vlogo v tem procesu in naj obsodi druge države, ki izstopijo iz pogajanj ali so uspešne pri razvodenitvi vsebine končnega dogovora; poziva EU, naj prevzame svojo odgovornost kot globalni akter in si prizadeva za uspešen zaključek pogajanj; vztraja, da morajo države članice EU pokazati enotnost in enotno nastopiti v podporo mednarodne ureditve za upravljanje migracij, ki temelji na človekovih pravicah;

30.  meni, da bi odpiranje več zakonitih poti za migracije, tudi na podlagi realističnih analiz potreb na trgu dela, odvračalo od nezakonite migracije in privedlo do zmanjšanja števila smrtnih žrtev, zmanjšanja števila zlorab migrantov s strani tihotapcev in manj izkoriščanja nezakonitih migrantov s strani brezobzirnih delodajalcev;

31.  poziva vse države, naj sprejmejo ustrezne ukrepe za preprečevanje zlorabe človekovih pravic in izkoriščanje migrantov na njihovem ozemlju, vključno s strani delodajalcev; poziva države članice, naj ratificirajo Mednarodno konvencijo o varstvu pravic delavcev migrantov in njihovih družinskih članov, ki jo je dne 18. decembra 1990 z resolucijo št. 45/158 sprejela generalna skupščina OZN; poudarja, da bi bilo treba dogovor spoštovati in da bi moral biti v skladu z mednarodnimi standardi dela, zlasti s temeljnimi načeli in pravicami pri delu in z ustreznimi konvencijami Mednarodne organizacije dela in OZN o zaščiti delavcev migrantov in njihovih družin;

32.  poudarja, kako pomembno je zagotoviti primerno podporo prostovoljnemu vračanju in ponovni vključitvi oseb, ki se vrnejo v domovino; poudarja, da bi morali otroke vrniti le, če je to v njihovo korist in če poteka varno, s pomočjo in prostovoljno ter ob uporabi poročil z informacijami iz otrokove države izvora ter z zagotavljanjem dolgoročne podpore za njihovo reintegracijo;

33.  poziva države članice EU, naj razmislijo o sprejetju podrobnih nacionalnih ali podnacionalnih akcijskih načrtov za spodbujanje pristopa s sodelovanjem celotne vlade k izvajanju priporočil iz dogovora za obravnavo različnih razsežnosti migracij, vključno z razvojem, človekovimi pravicami, varnostjo, socialnimi vidiki, starostjo in spolom, in ob upoštevanju političnih posledic na zdravje, izobraževanje, varstvo otrok, stanovanje, socialno vključevanje, pravosodje, zaposlovanje in socialno zaščito;

34.  podpira poziv iz Newyorške deklaracije k sistematičnemu spremljanju in pregledovanju obveznosti držav članic glede migracij; izjavlja, da se je pripravljen pridružiti temu procesu na ravni EU in podpira vključitev migrantov in drugih deležnikov;

35.  poziva Svet, Komisijo in podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj Parlament v celoti obveščajo v vseh fazah procesa, ki bo privedel do sprejetja globalnega dogovora;

°

°    °

36.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Uradu visokega komisarja OZN za begunce, Mednarodni organizaciji za migracije in Organizaciji združenih narodov.

(1)

Resolucija OZN št. 71/1 http://www.un.org/en/development/desa/population/migration/generalassembly/docs/A_RES_71_1_E.pdf;

(2)

Resolucija OZN št. 71/280

https://www.un.org/en/development/desa/population/migration/generalassembly/docs/A_RES_71_280.pdf

(3)

A/HRC/35/25

https://daccess-ods.un.org/TMP/8451200.72364807.html

 

(4)

http://www.unhcr.org/58e625aa7.pdf

(5)

https://refugeesmigrants.un.org/SGReport

(6)

http://www.unhcr.org/Zero-Draft.pdf

(7)

https://refugeesmigrants.un.org/sites/default/files/180205_gcm_zero_draft_final.pdf

(8)

https://refugeesmigrants.un.org/sites/default/files/2018mar05_zerodraft.pdf

(9)

Resolucija OZN št. 70/1

http://www.un.org/ga/search/view_doc.asp?symbol=A/RES/70/1&Lang=E

(10)

http://www.un.org/documents/ga/res/45/a45r158.htm

(11)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0120.

(12)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0404.

(13)

Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0242.

(14)

Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0124.

(15)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0102.

(16)

Združeni narodi, oddelek za ekonomsko-socialne zadeve, enota za prebivalstvo (2017). Trends in International Migrant Stock: The 2017 revision (Trendi v mednarodnih migracijah: revizija 2017) (zbirka podatkov Združenih narodov, POP/DB/MIG/Stock/Rev.2017).

(17)

https://missingmigrants.iom.int/latest-global-figures

(18)

poročilo Unicefa, Uprooted: the growing crisis for refugee and migrant children (Iztrgani iz domov: naraščajoča kriza za otroke begunce in migrante), september 2016, str. 39., https://www.unicef.org/videoaudio/PDFs/Uprooted.pdf

Zadnja posodobitev: 13. april 2018Pravno obvestilo