Postopek : 2018/2666(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0218/2018

Predložena besedila :

B8-0218/2018

Razprave :

PV 02/05/2018 - 28
CRE 02/05/2018 - 28

Glasovanja :

PV 03/05/2018 - 7.12
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0201

PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 349kWORD 55k
25.4.2018
PE621.591v01-00
 
B8-0218/2018

k vprašanju za ustni odgovor B8-0016/2018

v skladu s členom 128(5) Poslovnika


o zaščiti otrok pri migracijah (2018/2666(RSP))


Anna Maria Corazza Bildt, Roberta Metsola, Ivo Belet v imenu skupine PPE
Caterina Chinnici, Enrique Guerrero Salom, Sylvie Guillaume, Monika Beňová, Juan Fernando López Aguilar, Ana Gomes, Miltiadis Kirkos (Miltiadis Kyrkos), Christine Revault d’Allonnes Bonnefoy v imenu skupine S&D
Cecilia Wikström, Nathalie Griesbeck, Hilde Vautmans, Sophia in ‘t Veld, Angelika Mlinar, Gérard Deprez v imenu skupine ALDE
Jean Lambert v imenu skupine Verts/ALE
Cornelia Ernst, Sofia Sakorafa, Stefan Eck, Merja Kyllönen, Eleonora Forenza, Nikolaos Hundis (Nikolaos Chountis), Barbara Spinelli, Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis), Stelios Kuloglu (Stelios Kouloglou) v imenu skupine GUE/NGL
Laura Ferrara, Ignazio Corrao, Fabio Massimo Castaldo
PRED. SPREM.

Resolucija Evropskega parlamenta o zaščiti otrok pri migracijah (2018/2666(RSP))  
B8-0218/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 12. aprila 2017 o zaščiti otrok pri migracijah (COM(2017)0211),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 8. junija 2017 o zaščiti otrok pri migracijah,

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o otrokovih pravicah,

–  ob upoštevanju resolucije Generalne skupščine OZN z dne 19. septembra 2016, Newyorške deklaracije o beguncih in migrantih(1),

–  ob upoštevanju odstavka 44 splošne pripombe št. 21 Odbora OZN za pravice otroka (2017) o otrocih na ulici z dne 21. junija 2017(2),

–  ob upoštevanju smernic EU za spodbujanje in varstvo otrokovih pravic, naslovljenih „Ne zapostavljajmo nobenega otroka“, z dne 6. marca 2017,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. novembra 2014 o 25. obletnici Konvencije OZN o otrokovih pravicah(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. aprila 2016 o razmerah v Sredozemlju in potrebi po celostnem pristopu EU k migraciji(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. septembra 2017 o predlogu sklepa Sveta o sklenitvi, s strani Evropske unije, Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima(5),

–  ob upoštevanju sodbe Sodišča Evropske unije z dne 12. aprila 2018 v zadevi C-550/16, A in S proti Staatssecretaris van Veiligheid en Justitie, EU:C:2018:248(6),

–  ob upoštevanju vprašanja Komisiji o zaščiti otrok pri migracijah (O-000031 – B8-0016/2018),

–  ob upoštevanju člena 128(5) in člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker po podatkih Unicefa v Evropi živi približno 5,4 milijona otrok migrantov(7); ker je po zadnjih podatkih Visokega komisariata OZN za begunce (UNHCR) v letu 2017 v Grčijo, Italijo, Španijo in Bolgarijo prispelo 32.039 otrok; ker jih je bilo 46 % brez spremstva oziroma ločenih od svojih družin, preostalih 54 % pa v spremstvu staršev ali drugih skrbnikov; ker je po poročilih od 1. septembra 2016 821 otrok pridržanih v devetih državah članicah; ker večina držav članic ne zagotavlja niti sistematično ne zbira podatkov o pridržanih otrocih priseljencih(8);

B.  ker se eno leto po objavi sporočila Komisije o zaščiti otrok pri migracijah 12. aprila 2017 države članice še vedno soočajo z izzivi pri izvajanju priporočil iz sporočila;

C.  ker otroci zaradi pomanjkanja zanesljivih informacij ter dolgotrajnih postopkov za združitev družine in imenovanje skrbnika, pa tudi strahu pred pridržanjem, vrnitvijo ali transferjem, lahko pobegnejo, zaradi česar so izpostavljeni trgovini z ljudmi, nasilju in izkoriščanju;

D.  ker je v sprejemnih centrih premalo služb za zaščito otrok in dejavnosti zanje, kar negativno vpliva na njihovo duševno zdravje;

E.  ker je v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah in Konvenciji OZN o otrokovih pravicah določeno, da je treba pri vseh ukrepih, ki se nanašajo na otroke, upoštevati predvsem koristi otroka;

F.  ker v skladu z nedavnimi primerjalnimi raziskavami(9) države članice vključujejo otroke, ki so prosilci za azil, v šole z različno hitrostjo, v nekaterih primerih celo po več kot treh mesecih od vložitve prošnje za azil, starejši otroci pa imajo pri vključevanju še posebej težave;

G.  ker je v skladu s poročili zbirke podatkov o azilu iz leta 2016 dostop do azilnih postopkov pogosto težaven in lahko privede do nadaljnjih znatnih zamud(10);

H.  ker se nekatere države članice še vedno soočajo z izzivi pri ocenjevanju starosti in pri zaščiti otrok, ki ne zaprosijo za azil;

I.  ker je v nedavnem poročilu Mednarodne organizacije za migracije (IOM) o prihodu migrantov, ki so žrtve spolnega izkoriščanja, ocena, da so dekleta, ki prihajajo iz Nigerije po osrednji sredozemski poti – njihovo število je s 1454 v letu 2014 poskočilo na 11.009 v letu 2016, v 80 % potencialne žrtve trgovine z ljudmi za namene spolnega izkoriščanja; ker se države članice soočajo s težavami pri identificiranju deklet, ki so žrtve trgovine z ljudmi in spolnega izkoriščanja, in nudenju podpore tem dekletom;

J.  ker je apatridnost otrok velik izziv na področju človekovih pravic in podaljšuje postopek za določitev statusa otrok v Evropski uniji, otrokom pa onemogoča dostop do osnovnih storitev in pravic;

1.  poudarja, da so vsi otroci, ne glede na njihov migrantski ali begunski status, najprej in predvsem otroci, ki so upravičeni do uživanja vseh pravic, zapisanih v Konvenciji OZN o otrokovih pravicah;

2.  je trdno prepričan, da bi morala Komisija pomagati državam članicam pri sprejemanju in pravilnem izvajanju celostnega pristopa, ki temelji na pravicah, pri vseh politikah v zvezi z otroki;

3.  poudarja pomen priprave individualnega načrta na podlagi potreb in drugih specifičnih ranljivosti vsakega otroka ob upoštevanju dejstva, da so za kakovost življenja in blagostanja otrok potrebni tudi zgodnje vključevanje, sistem podpore skupnosti in možnost, da v celoti razvijejo svoje potenciale; meni, da se je ta pristop izkazal za učinkovitega pri preprečevanju izginotij otrok;

4.  poziva države članice, naj izvajajo načelo največje koristi otroka pri vseh odločitvah, ki ga zadevajo, ne glede na njegov status;

5.  poudarja, da bi morale biti vse potrebne informacije o pravicah otrok, postopkih in možnostih za zaščito otrokom na voljo na njim prijazen način ter ob upoštevanju spola in v jeziku, ki ga razumejo; poziva Evropski podporni azilni urad, naj državam članicami pomaga pri pripravi ustreznega sprejemnega gradiva za obveščanje otrok;

6.  poziva države članice, naj pospešijo postopke za imenovanje skrbnikov ali začasnih skrbnikov za otroke brez spremstva ob prihodu;

7.  poziva države članice, naj zagotovijo, da imajo vsi otroci ob prihodu dostop do osebe, zadolžene za varstvo otrok, tudi na žariščnih točkah in v objektih, ki sprejemajo otroke, ter na točkah prehoda čez mejo;

8.  poziva države članice, naj vsem otrokom, zlasti pa otrokom brez spremstva, zagotovijo dostop do dostojne nastanitve in zdravstvenega varstva, prav tako pa naj jim zagotovijo popoln dostop do uradnega in vključujočega izobraževanja pod enakimi pogoji, kot veljajo za otroke iz držav gostiteljic EU, vključno s pripravljalnimi ukrepi, kot so jezikovni tečaji, da bi zagotovili vključitev otrok v gostiteljske družbe v celotnem obdobju, ki ga preživijo na ozemlju države članice;

9.  opozarja, da bi bilo treba otroke brez spremstva nastaniti ločeno od odraslih, da se prepreči možnost nasilja in spolne zlorabe;

10.  poziva, naj se prednostno premestijo preostali otroci brez spremstva iz Grčije in Italije, ki so do tega upravičeni v okviru sklepov EU o premestitvi; poziva, naj se vzpostavijo strukture za nadaljnje premeščanje otrok iz držav članic prihoda, če je to v njihovo korist;

11.  priznava ključno vlogo lokalnih in regionalnih oblasti, ki so kljub omejenim virom v ospredju pri sprejemu in vključevanju otrok migrantov; poziva države članice, naj zagotovijo kapacitete in dodelijo ustrezna sredstva za sprejem otrok migrantov, zlasti tistih brez spremstva;

12.  poziva države članice, naj lokalnim in regionalnih organom dodelijo ustrezno in neprekinjeno financiranje in podporo ter zagotovijo dostop do evropskih sredstev, kot je Sklad za azil, migracije in vključevanje;

13.  poziva države članice, naj takoj nadaljujejo vse nerešene postopke za ponovno združitev družine;

14.  poudarja, da otroci ne smejo biti pridržani zaradi migracij, in poziva države članice, naj vse otroke in družine z otroki v času obdelave njihovega migrantskega statusa namestijo v prostore, ki so del skupnosti in kjer jim ni odvzeta prostost;

15.  meni, da bi morala Komisija uvesti postopke za ugotavljanje kršitev zoper države članice v primerih dolgotrajnega in sistematičnega pridržanja otrok priseljencev in njihovih družin, da se zagotovi spoštovanje temeljnih pravic otrok;

16.  poudarja, da morajo države članice nujno vlagati v psihološko in psihiatrično pomoč in rehabilitacijo, da bi obravnavale težave otrok z duševnim zdravjem;

17.  poudarja, da je treba vzpostaviti zanesljiv sistem za identifikacijo in registracijo, ki bo temeljil na koristih otroka, da bodo otroci zagotovo vključeni v nacionalne sisteme za zaščito otrok, s pristopom, ki bo v celotnem postopku osredotočen na otroka in v celoti v skladu s Konvencijo OZN o otrokovih pravicah;

18.  poziva države članice, naj izmenjajo najboljše prakse v zvezi s postopki ocenjevanja starosti z namenom določitve visokih standardov za postopek ocenjevanja starosti v vsej EU; poudarja, da bi bilo treba zdravstvene preglede otrok izvajati na nevsiljiv način, ki spoštuje dostojanstvo otroka;

19.  poleg tega poziva države članice, naj okrepijo prizadevanja in čezmejno sodelovanje med organi pregona in organi za zaščito otrok pri iskanju in zaščiti pogrešanih otrok, hkrati pa naj vedno zagotavljajo prednostno upoštevanje koristi otroka;

20.  obžaluje vztrajen in široko razširjen pojav apatridnosti; poziva EU in njene države članice, naj zagotovijo ustrezno obravnavanje apatridnosti otrok v nacionalni zakonodaji popolnoma v skladu s členom 7 Konvencije OZN o otrokovih pravicah;

21.  priznava napredek držav članic in Komisije v zvezi s skrbniško mrežo EU in poziva države članice, naj jo podprejo;

22.  poudarja, da tisti, ki delajo z otroki, ne smejo imeti kazenske evidence, zlasti v zvezi z morebitnimi kaznivimi dejanji ali prekrški, povezanimi z otroki; poziva države članice, naj zagotovijo stalno in ustrezno usposabljanje v zvezi s pravicami in potrebami mladoletnikov brez spremstva, vključno z vsemi veljavnimi standardi za zaščito otrok;

23.  poziva države članice, naj okrepijo prizadevanja, vključno s čezmejnim sodelovanjem, za prepoznavanje otrok, ki so žrtve trgovine z ljudmi, zlorabe in vseh oblik izkoriščanja, ter zagotovijo enak dostop do storitev za podporo žrtvam za vse otroke žrtve; priznava, da je poseben problem izkoriščanje deklic za prostitucijo;

24.  poudarja, da bi vzpostavitev novih varnih in zakonitih poti Uniji in državam članicam omogočila boljše obravnavanje potreb po zaščiti, zlasti za otroke, ter bi ogrozila poslovni model tihotapcev;

25.  poziva države članice, naj nujno okrepijo prizadevanja za skupno preprečevanje različnih oblik organiziranega kriminala, vključno s trgovino z otroki, za boj proti nekaznovanju in naj zagotovijo, da bodo storilci takih kaznivih dejanj hitro sodno preganjani, ne glede na to, ali so državljani EU ali ne;

26.  meni, da bi morale imeti pravice otrok pri migracijah prednost v proračunskem obdobju po letu 2020, kar je v skladu s sporočilom Komisije iz leta 2017 o zaščiti otrok pri migracijah, cilji trajnostnega razvoja in naborom orodij Komisije o uporabi sredstev EU za vključevanje ljudi s priseljenskim ozadjem;

27.  poziva države članice, naj okrepijo čezmejno sodelovanje, izmenjavo informacij in usklajevanje med različnimi službami v državah članicah, tako da bi odpravile vrzeli in zagotovile, da so sistemi za zaščito otrok ustrezni in niso razdrobljeni;

28.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko.

(1)

Resolucija OZN A/RES/71/1, http://www.un.org/en/ga/search/view_doc.asp?symbol=A/RES/71/1

(2)

https://www.streetchildrenresources.org/resources/general-comment-no-21-2017-on-children-in-street-situations/

(3)

UL C 289, 9.8.2016, str. 57.

(4)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0102.

(5)

Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0329.

(6)

https://curia.europa.eu/jcms/upload/docs/application/pdf/2018-04/cp180040sl.pdf

(7)

https://www.unicef.org/publications/files/Uprooted_growing_crisis_for_refugee_and_migrant_children.pdf

(8)

http://fra.europa.eu/en/publication/2017/child-migrant-detention

(9)

#Backtoschool’ organizacije Global Progressive Forum, skupine za migracijsko politiko in mreže evropskih politik SIRIUS, www.globalprogressiveforum.org/backtoschool.

(10)

Poročili AIDA iz leta 2016 z naslovom Wrong counts and closing doors: the reception of refugees and asylum seekers in Europe (Napačno štetje in zapiranje vrat: sprejem beguncev in prosilcev za azil v Evropi) in Admissibility, responsibility and safety in European asylum procedures (Dopustnost, odgovornost in varnost v evropskih azilnih postopkih).

Zadnja posodobitev: 27. april 2018Pravno obvestilo