Predlog resolucije - B8-0232/2018Predlog resolucije
B8-0232/2018
Evropski parlament

PREDLOG RESOLUCIJE o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo GA21 (MON-ØØØ21-9), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi

22.5.2018 - (D056125 – 2018/2698(RSP))

v skladu s členom 106(2) in (3) Poslovnika
Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

Pristojni poslanec: Bart Staes Soporočevalci: Guillaume Balas, Lynn Boylan, Eleonora Evi, Sirpa Pietikäinen, Valentinas Mazuronis

Postopek : 2018/2698(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
B8-0232/2018
Predložena besedila :
B8-0232/2018
Razprave :
Glasovanja :
Sprejeta besedila :

B8-0232/2018

Resolucija Evropskega parlamenta o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo GA21 (MON-ØØØ21-9), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi

(D056125 – 2018/2698(RSP))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo GA21 (MON-ØØØ21-9), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (D056125),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi[1], zlasti člena 11(3) in člena 23(3),

–  ob upoštevanju glasovanja Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 23. aprila 2018 in pri katerem ni bilo sprejeto mnenje,

–  ob upoštevanju člena 11 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije[2],

–  ob upoštevanju mnenja, ki ga je Evropska agencija za varnost hrane sprejela 21. septembra 2017 in ki je bilo objavljeno 24. oktobra 2017[3],

–  ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 182/2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (COM(2017)0085, COD(2017)0035),

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij, s katerimi je nasprotoval odobritvi gensko spremenjenih organizmov[4],

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane,

–  ob upoštevanju člena 106(2) in (3) Poslovnika,

A.  ker je Odločba Komisije 2008/280/ES[5] odobrila dajanje v promet živil in krme, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo GA21 (v nadaljevanju: koruza GA21), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni; ker področje uporabe odobritve vključuje tudi proizvode, ki ne spadajo med živila in krmo in vsebujejo koruzo GA21 ali so iz nje sestavljeni, za enako uporabo kot katera koli druga koruza, razen za gojenje;

B.  ker je pred Odločbo Komisije 2008/280/ES Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) 13. septembra 2007 v skladu s členoma 6 in 18 Uredbe (ES) št. 1829/2003 sprejela pozitivno mnenje, ki je bilo objavljeno 2. oktobra 2007[6] (v nadaljevanju: mnenje EFSA 2007);

C.  ker je podjetje Syngenta France SAS 6. oktobra 2016 v imenu podjetja Syngenta Crop Protection AG, Švica Komisijo predložilo vlogo v skladu s členoma 11 in 23 Uredbe (ES) št. 1829/2003 za obnovo zgoraj navedene odobritve;

D.  ker je EFSA 21. septembra 2017 v skladu s členoma 6 in 18 Uredbe (ES) št. 1829/2003 sprejela pozitivno mnenje, ki je bilo objavljeno 24. oktobra 2017[7] (v nadaljevanju: mnenje EFSA 2017);

E.  ker je bila koruza GA21 razvita z namenom odpornosti na glifosat, in sicer tako, da bi izrazila prilagojeno različico beljakovine EPSPS;

F.  ker je uporaba komplementarnih herbicidov, v tem primeru glifosata, del redne kmetijske prakse pri pridelavi proti herbicidom odpornih rastlin in se zato lahko pričakuje, da bodo ostanki škropljenja prisotni na pridelku in so neizogibna sestavina; ker je bilo dokazano, da se za gensko spremenjene poljščine, ki so odporne na herbicide, uporabi več komplementarnih herbicidov kot za običajne poljščine;

G.  ker je treba zato pričakovati, da bo koruza GA21 izpostavljena večjim in pogostejšim odmerkom glifosata, s čimer bo v pridelku več njegovih ostankov, poleg tega utegne to vplivati tudi na sestavo gensko spremenjene rastline koruze in njene agronomske značilnosti;

H.  ker so države članice agenciji EFSA v trimesečnem posvetovalnem obdobju tako za mnenje EFSA 2007[8] kot tudi za mnenje EFSA 2017[9] posredovale veliko kritičnih pripomb; ker države članice kritizirajo na primer dejstvo, da so potrebne dodatne informacije, preden je mogoče priti do ugotovitev v zvezi z oceno tveganja koruze GA21, da ni podatkov, ki bi izkazovali zgodovino varne uporabe, da so v poročilih o spremljanju za koruzo GA21 za obdobje odobritve bistvene pomanjkljivosti in da uvedeni pristop spremljanja ni popolnoma v skladu z Direktivo 2001/18/ES;

I.  ker tudi Odbor EFSA za gensko spremenjene organizme (v nadaljevanju: Odbor EFSA za GSO) meni, da je potrebna nadaljnja razprava z vložniki in upravitelji tveganja o izvajanju načrtov za okoljsko spremljanje po dajanju na trg gensko spremenjenih rastlin, namenjenih uvozu in predelavi, v praksi;

J.  ker še vedno obstajajo pomisleki glede rakotvornosti glifosata; ker je EFSA novembra 2015 sklenila, da je malo verjetno, da bi bil glifosat rakotvoren, Evropska agencija za kemikalije (ECHA) pa je marca 2017 sklenila, da njegova razvrstitev med rakotvorne snovi ne bi bila utemeljena; ker je prav nasprotno Mednarodna agencija za raziskave raka, ki deluje pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije, leta 2015 glifosat razvrstila med snovi, ki so verjetno rakotvorne za ljudi;

K.  ker je Parlament ustanovil poseben odbor za postopek Unije za registracijo pesticidov, ki bo pomagal ugotoviti, ali so se v postopku ocene tveganja spoštovali znanstveni standardi Unije in ali je industrija neustrezno vplivala na sklepe agencij o rakotvornosti glifosata;

L.  ker po mnenju odbora za pesticide pri EFSA v splošnem ni mogoče sklepati o varnosti ostankov škropljenja gensko spremenjenih pridelkov s pripravki glifosata[10]; ker so dodatki in njihove mešanice, uporabljeni v komercialnih pripravkih glifosata za škropljenje, lahko bolj toksični kot sama aktivna snov[11];

M.  ker je Unija dodatek glifosatu, znan kot polietoksiliran talovamin, že umaknila s trga zaradi pomislekov o njegovi toksičnosti; ker je možno, da so problematični dodatki in mešanice še vedno dovoljeni v državah, kjer se goji koruza GA21 (Argentina, Brazilija, Kanada, Japonske, Paragvaj, Filipini, Južna Afrika, ZDA, Urugvaj in Vietnam);

N.  ker je informiranost o ravni ostankov herbicidov in njihovih presnovkov ključnega pomena za temeljito oceno tveganja gensko spremenjenih rastlin, ki so odporne na herbicide; ker se šteje, da ostanki škropljenja s herbicidi ne sodijo na področje pristojnosti Odbora EFSA za GSO; ker učinki škropljenja koruze GA21 z glifosatom niso bili ocenjeni;

O.  ker se od držav članic ne zahteva, da izmerijo ostanke glifosata na uvoženi koruzi, da bi v okviru usklajenega večletnega programa nadzora za leta 2018, 2019 in 2020 v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2017/660[12] zagotovile skladnost z mejnimi vrednostmi ostankov, niti se ne zahteva, da to storijo za leta 2019, 2020 in 2021[13]; ker torej ni znano, ali so ostanki glifosata na tej uvoženi koruzi GA21 skladni z mejnimi vrednostmi ostankov na ravni Unije;

P.  ker se koruza GA21 goji med drugim v Argentini; ker so uničujoče posledice uporabe glifosata na zdravje dobro dokumentirane; ker je Unija sprejela cilje trajnostnega razvoja OZN, med katerimi je tudi zaveza, da se do leta 2030 občutno zmanjša število smrtnih žrtev in primerov bolezni zaradi nevarnih kemikalij ter onesnaževanja zraka, vode in tal ter onesnaženja (cilj trajnostnega razvoja 3, podcilj 3.9)[14];

Q.  ker je Unija zavezana skladnosti politik za razvoj, katere cilj je čim bolj zmanjšati protislovja in ustvarjati sinergije med različnimi politikami Unije, tudi na področjih trgovine, okolja in kmetijstva, kar bi koristilo državam v razvoju in bi povečalo učinkovitost razvojnega sodelovanja;

R.  ker je agencija EFSA ugotovila, da vse razen ene reprezentativne vrste uporabe glifosata za konvencionalne poljščine (tj. poljščine, ki niso gensko spremenjene) predstavljajo tveganje za neciljne kopenske vretenčarje, ter ugotovila tudi, da pri nekaterih glavnih vrstah uporabe za konvencionalne poljščine obstaja visoko dolgoročno tveganje za sesalce[15]; ker je agencija ECHA glifosat razvrstila med snovi, ki so strupene za vodne organizme in imajo dolgotrajne učinke; ker so negativne posledice uporabe glifosata za biotsko raznovrstnost in okolje dobro dokumentirane; ker se je na primer v študiji ZDA leta 2017 izkazalo, da obstaja negativna korelacija med uporabo glifosata in številčnostjo odraslih metuljev monarhov, zlasti na območjih zgoščenega kmetijstva[16];

S.  ker bo ponovna odobritev za dajanje koruze GA21 na trg še naprej ustvarjala povpraševanje po njeni pridelavi v tretjih državah; ker se, kot že navedeno, pri gensko spremenjenih rastlinah, ki so odporne na herbicide, (v primerjavi z rastlinami, ki niso gensko spremenjene) lahko pričakuje, da se bodo uporabili večji in večkratni odmerki herbicidov, saj so bile gensko spremenjene rastline zasnovane v ta namen;

T.  ker je Unija pogodbenica Konvencije OZN o biološki raznovrstnosti, na podlagi katere morajo pogodbenice zagotoviti, da dejavnosti pod njihovo jurisdikcijo ne povzročajo škode okolju drugih držav[17]; ker je odločitev o ponovni odobritvi koruze GA21 v pristojnosti Unije;

U.  ker je razvoj gensko spremenjenih poljščin, odpornih na številne selektivne herbicide, možno pripisati zlasti hitremu razvoju odpornosti plevela na glifosat v državah, ki se močno zanašajo na gensko spremenjene poljščine; ker je bilo leta 2015 na svetu najmanj 29 vrst plevela, odpornih na glifosat[18];

V.  ker po glasovanju Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 23. aprila 2018, ni bilo sprejeto mnenje;

W.  ker je Komisija večkrat izrazila obžalovanje zaradi dejstva, da je od začetka veljavnosti Uredbe (ES) št. 1829/2003 morala sprejemati sklepe o odobritvi brez podpore Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali ter da je vrnitev dosjeja Komisiji za sprejetje končne odločbe, ki bi morala biti kvečjemu izjema za postopek kot celoto, postala pravilo pri odločanju o odobritvah gensko spremenjenih živil in krme; ker je tudi predsednik Komisije Jean-Claude Juncker to prakso označil za nedemokratično[19];

X.  ker je Parlament v prvi obravnavi 28. oktobra 2015 zavrnil zakonodajni predlog z dne 22. aprila 2015 o spremembi Uredbe (ES) št. 1829/2003 ter Komisijo pozval, naj ga umakne in predloži novega;

Y.  ker uvodna izjava 14 Uredbe (EU) št. 182/2011 potrjuje, da bi morala Komisija v največji možni meri ravnati tako, da ne bi nasprotovala prevladujočemu stališču, ki se utegne oblikovati v odboru za pritožbe v zvezi z ustreznostjo izvedbenega akta, zlasti kadar se akt nanaša na občutljiva vprašanja, kot so zdravje potrošnikov, varnost hrane in okolje;

Z.  ker Uredba (ES) št. 1829/2003 navaja, da gensko spremenjena živila in krma ne smejo imeti škodljivih učinkov na zdravje ljudi, zdravje živali ali okolje in da mora Komisija pri pripravi odločitve glede obnovitve odobritve upoštevati vse ustrezne določbe prava Unije in druge legitimne dejavnike, pomembne za obravnavano zadevo;

1.  meni, da osnutek izvedbenega sklepa Komisije presega izvedbena pooblastila, določena v Uredbi (ES) št. 1829/2013;

2.  meni, da izvedbeni sklep Komisije ni v skladu s pravom Unije, saj ni skladen s ciljem Uredbe (ES) št. 1829/2003, tj. v skladu s splošnimi načeli iz Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta[20] dati podlago za zagotavljanje visoke ravni varovanja življenja in zdravja ljudi, zdravja in dobrobiti živali ter okoljskih interesov in interesov potrošnika v zvezi z gensko spremenjeno hrano in krmo, ob hkratnem zagotavljanju nemotenega delovanja notranjega trga;

3.  poziva Komisijo, naj umakne svoj osnutek izvedbenega sklepa;

4.  poziva Komisijo, naj prekine izvajanje vseh izvedbenih sklepov glede vlog za odobritev gensko spremenjenih organizmov, dokler se postopek odobritve ne spremeni in se ne odpravijo pomanjkljivosti sedanjega postopka, za katerega se je izkazalo, da je neustrezen;

5.  zlasti poziva Komisijo, naj izpolni zaveze v okviru Konvencije OZN o biološki raznovrstnosti in ustavi ves uvoz gensko spremenjenih rastlin, ki so odporne na glifosat;

6.  poziva Komisijo, naj ne odobri nobene gensko spremenjene rastline, odporne na herbicide, brez popolne ocene ostankov škropljenja s komplementarnimi herbicidi in njihovimi komercialnimi pripravki, kot se uporabljajo v državah gojenja;

7.  poziva Komisijo, naj oceno tveganja uporabe komplementarnih herbicidov in njihovih ostankov v celoti vključi v oceno tveganja gensko spremenjenih rastlin, odpornih na herbicide, ne glede na to, ali je gensko spremenjena rastlina namenjena gojenju v Uniji ali uvozu v Unijo za prehrano in krmo;

8.  ponovno izraža svojo zavezanost zagotovitvi napredka v zvezi s predlogom Komisije o spremembi Uredbe (EU) št. 182/2011, da bi med drugim zagotovili, da bo Komisija predlog umaknila, če Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali ne bo izdal mnenja v zvezi z odobritvami gensko spremenjenih organizmov, bodisi za gojenje bodisi za uporabo v živilih in krmi; poziva Svet, naj nujno nadaljuje svoje delo v zvezi s tem predlogom;

9.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

Zadnja posodobitev: 25. maj 2018
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov