Postopek : 2018/2770(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0319/2018

Predložena besedila :

B8-0319/2018

Razprave :

Glasovanja :

PV 05/07/2018 - 6.13
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0313

PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 347kWORD 54k
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0315/2018
2.7.2018
PE621.747v01-00
 
B8-0319/2018

ob zaključku razprave o izjavi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko

v skladu s členom 123(2) Poslovnika


o migracijski krizi in humanitarnih razmerah v Venezueli in na njenih mejah (2018/2770(RSP))


Beatriz Becerra Basterrechea, Petras Auštrevičius, Izaskun Bilbao Barandica, Dita Charanzová, Gérard Deprez, Martina Dlabajová, María Teresa Giménez Barbat, Charles Goerens, Marian Harkin, Nadja Hirsch, Ivan Jakovčić, Patricia Lalonde, Louis Michel, Ulrike Müller, Javier Nart, Urmas Paet, Maite Pagazaurtundúa Ruiz, Jozo Radoš, Frédérique Ries, Robert Rochefort, Marietje Schaake, Jasenko Selimovic, Pavel Telička, Ramon Tremosa i Balcells, Ivo Vajgl, Johannes Cornelis van Baalen, Hilde Vautmans, Cecilia Wikström v imenu skupine ALDE

Resolucija Evropskega parlamenta  o migracijski krizi in humanitarnih razmerah v Venezueli in na njenih mejah (2018/2770(RSP))  
B8-0319/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Venezueli, zlasti tistih z dne 27. februarja 2014 o razmerah v Venezueli(1), z dne 18. decembra 2014 o preganjanju demokratične opozicije v Venezueli(2), z dne 12. marca 2015 o razmerah v Venezueli(3), z dne 8. junija 2016 o razmerah v Venezueli(4), z dne 27. aprila 2017 o razmerah v Venezueli(5) in z dne 8. februarja 2018 o razmerah v Venezueli(6) ter z dne 3. maja 2018 o predsedniških volitvah v Venezueli(7),

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic iz leta 1948,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah,

–  ob upoštevanju Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča,

–  ob upoštevanju izjave tožilke Mednarodnega kazenskega sodišča z dne 8. februarja 2018,

–  ob upoštevanju izjav evropskega komisarja za humanitarno pomoč in krizno upravljanje Hristosa Stilianidisa med njegovo uradno misijo v Kolumbijo marca 2018,

–  ob upoštevanju poročila Medameriške komisije za človekove pravice z dne 12. februarja 2018 o demokratičnih institucijah, pravni državi in človekovih pravicah v Venezueli ter njene resolucije z dne 14. marca 2018,

–  ob upoštevanju izjave visokega komisarja OZN za človekove pravice o Venezueli z dne 31. marca 2017,

–  ob upoštevanju smernic Urada visokega komisarja OZN za begunce o odhajanju Venezuelcev iz marca 2018,

–  ob upoštevanju izjave Organizacije ameriških držav z dne 20. aprila 2018 o vse slabših humanitarnih razmerah v Venezueli,

–  ob upoštevanju izjave svoje skupine za podporo demokraciji in usklajevanje volitev z dne 23. aprila 2018,

–  ob upoštevanju skupne izjave posebne poročevalke OZN za usmrtitve, izvršene po zunajsodnih, skrajšanih in samovoljnih postopkih, posebnega poročevalca OZN o svobodi mirnega zbiranja in združevanja, posebnega poročevalca OZN o položaju zagovornikov človekovih pravic in delovne skupine OZN za boj proti samovoljnemu pridržanju z dne 28. aprila 2017,

–  ob upoštevanju izjav podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 26. januarja 2018, 19. aprila 2018 in 22. maja 2018 o najnovejših dogodkih v Venezueli,

–  ob upoštevanju izjave voditeljev G-7 z dne 23. maja 2018,

–  ob upoštevanju poročila, ki ga je 29. maja 2018 predložila skupina neodvisnih mednarodnih strokovnjakov, ki jo je imenoval generalni sekretar Organizacije ameriških držav, v katerem ugotavlja, da obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da so bila v Venezueli že vsaj 12. februarja 2014 storjena hudodelstva zoper človečnost,

–  ob upoštevanju izjav skupine iz Lime z dne 23. januarja 2018, 14. februarja 2018, 21. maja 2018 in 15. junija 2018,

–  ob upoštevanju poročila Urada visokega komisarja OZN za človekove pravice o kršitvah človekovih pravic v Bolivarski republiki Venezueli z dne 22. junija  2018,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 13. novembra 2017, 22. januarja 2018, 28. maja 2018 ter 25. junija 2018,

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker se stanje na področju človekovih pravic, demokracije in pravne države v Venezueli še naprej slabša; ker se Venezuela spopada s politično, družbeno, gospodarsko in humanitarno krizo brez primere, za katero stoji država in zaradi katere je vse več smrtnih žrtev, povečuje pa se tudi število beguncev in migrantov;

B.  ker je sedanja kriza v Venezueli, ki ima številne razsežnosti, vzrok za največjo razselitev prebivalstva, ki je bila kdaj zabeležena v regiji; ker se je po podatkih Urada visokega komisarja OZN za begunce in Mednarodne organizacije za migracije skupno število Venezuelcev, ki so zapustili državo, izjemno povečalo, s 437 000 leta 2005 na več kot 1,6 milijona v 2017; ker je približno 945 000 Venezuelcev državo zapustilo med letoma 2015 in 2017; ker je leta 2018 skupno število prebivalcev, ki so zapustili državo od leta 2014, preseglo 2 milijona; ker je od leta 2014 število venezuelskih državljanov, ki iščejo azil po celem svetu, naraslo za 2000 % in je sredi junija 2018 preseglo 280 000;

C.  ker je po podatkih Urada OZN za usklajevanje humanitarnih aktivnosti največji delež razseljenih Venezuelcev sprejela Kolumbija, saj jih na njenem ozemlju živi več kot 820 000; ker se mesti Cucuta in Boa Vista, ki ležita ob meji z Venezuelo, soočata z velikim pritokom ljudi, ki so pogosto v zelo slabem zdravstvenem stanju in slabo prehranjeni; ker je močan tudi pritok beguncev v Brazilijo, Čile, Peru, Ekvador, Argentino, Gvajano, Mehiko, Kostariko in Panamo; ker postajajo vse pomembnejše pomorske poti, zlasti na karibske otoke, na primer na Arubo, Curaçao, Bonaire ter Trinidad in Tobago; ker države gostiteljice vse težje zagotavljajo pomoč novodošlim;

D.  ker je v skladu z zadnjimi poročilom Evropskega azilnega podpornega urada število venezuelskih prošenj za mednarodno zaščito v EU med letoma 2014 in 2018 naraslo za več kot 3500 % (s 325 na 11 980), število venezuelskih prošenj za azil v EU pa je naraslo s 150 februarja 2016 na 985 leto kasneje in je februarja 2018 doseglo že skoraj 1400; ker naraščanje števila prosilcev za azil iz Venezuele sovpada s političnimi in gospodarskimi izzivi, s katerimi se sooča ta država;

E.  ker je v Venezueli vse več ljudi, tudi otrok, podhranjenih zaradi omejenega dostopa do kakovostnih zdravstvenih storitev, zdravil in hrane; ker venezuelska vlada kljub pripravljenosti mednarodne skupnosti žal vztraja pri zanikanju problema ter še naprej zavrača odkrito sprejemanje mednarodne humanitarne pomoči in olajšanje njene distribucije;

F.  ker so se gospodarske razmere občutno poslabšale; ker je Mednarodni denarni sklad Venezueli napovedal porast hiperinflacije z 2400 %, ocenjenih v letu 2017, na 13 000 % v letu 2018, kar bo pomenilo povprečni dvig cen za skoraj 1,5 % na uro;

G.  ker sta skrb zbujajoča stopnja negotovosti in kriminalitete v Venezueli tudi med temeljnimi vzroki migracij;

H.  ker je EU 17. marca 2018 Latinski Ameriki in Karibom dodelila sveženj za humanitarno pomoč v višini 31 milijonov EUR, od katerih je 6 milijonov EUR namenjenih Kolumbiji in 2 milijona EUR osebam, ki so prizadete zaradi politične krize, krize na področju človekovih pravic in družbeno-gospodarske krize v Venezueli; ker je Komisija 7. junija 2018 napovedala sveženj nujne in razvojne pomoči v višini 30,1 milijona EUR za pomoč venezuelskemu prebivalstvu in sosednjim državam, ki jih je prizadela kriza; ker je bilo leta 2018 prek instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru dodeljenih 5 milijonov EUR za dejavnosti preprečevanja konfliktov na mejah z Brazilijo in Kolumbijo;

I.  ker je skupina neodvisnih mednarodnih strokovnjakov, ki jo je imenoval generalni sekretar Organizacije ameriških držav, v poročilu, ki ga je predstavila 29. maja 2018, ugotovila, da je bilo v Venezueli storjenih sedem hudodelstev zoper človečnost, že vsaj od februarja 2014, in da je vlada sama odgovorna za najhujšo humanitarno krizo v regiji doslej; ker ta hudodelstva zoper človečnost vključujejo umor, samovoljna pridržanja političnih nasprotnikov, zapor, odvzem prostosti, mučenje, nečloveško ravnanje, kaznovanje, posilstvo in druge oblike spolnega nasilja, politično preganjanje, prisilna izginotja in humanitarno krizo, za katero stoji država, uporabo zdravja in hrane kot orožja iz političnih razlogov in zavračanje humanitarne pomoči; ker to poročilo dokazuje tudi, v kakšnem obsegu vlada napada pravno državo;

J.  ker je Urad visokega komisarja OZN za človekove pravice v poročilu z dne 22. junija 2018 opozoril, da si venezuelske oblasti ne prizadevajo, da bi storilci hudih kršitev človekovih pravic, kot so uboji, čezmerna uporaba sile proti demonstrantom, samovoljna pridržanja, slabo ravnanje in mučenje, odgovarjali za svoja dejanja; ker kaže, da je pogosta tudi praksa nekaznovanja v primerih varnostnih uradnikov, za katere se sumi, da so zakrivili zunajsodne poboje protestnikov; ker te ugotovitve dokazujejo, da se že tako napete razmere v državi še zaostrujejo; ker je tožilka Mednarodnega kazenskega sodišča napovedala začetek predhodne preiskave domnevnih kaznivih dejanj, storjenih v Venezueli od aprila 2017 dalje;

K.  ker je bilo od leta 2014, ko se je politična kriza v Venezueli zaostrila, iz političnih razlogov zaprtih 12 341 oseb, za približno polovico (7285) pa še vedno veljajo omejitve in ukrepi zavarovanja, v skladu s katerimi morajo priti pred sodišče; ker je iz političnih razlogov v tej državi zaprtih 237 civilistov in 79 pripadnikov vojske; ker je bilo 6. junija 2018 izpuščenih 79 zapornikov, vendar jih je zgolj 40 s seznama 316 političnih zapornikov;

L.  ker so se volitve 20. maja 2018 izvedle, ne da bi bili izpolnjeni minimalni mednarodni standardi za verodostojen postopek in ne da bi se upoštevali politični pluralizem, demokracija, preglednost in pravna država; ker to dodatno ovira prizadevanja za izhod iz politične krize; ker EU skupaj z drugimi demokratičnimi institucijami ne priznava volitev ali oblasti, ki se je vzpostavila s tem nelegitimnim postopkom;

M.  ker je Parlament v svojo resolucijo z dne 8. februarja 2018 o razmerah v Venezueli vključil možnost, da bi obstoječe sankcije razširil na tiste, ki so v veliki meri odgovorni za zaostritev politične, družbene, gospodarske in humanitarne krize, vključno s predsednikom Nicolásom Madurom;

1.  je globoko pretresen in zaskrbljen zaradi pretresljivih humanitarnih razmer v Venezueli, zaradi katerih so številni izgubili življenje, sosednje države in širše območje pa se soočajo s pritokom beguncev in migrantov, kot ga še ni bilo; izraža solidarnost vsem Venezuelcem, ki so prisiljeni zapustiti svojo državo, ker nimajo zagotovljenih niti osnovnih življenjskih pogojev, kot so dostop do hrane, zdravstvenih storitev, zdravil in pitne vode;

2.  poziva venezuelske oblasti, naj priznajo, da je v državi humanitarna kriza, preprečijo njeno nadaljnje poglabljanje ter se zavzemajo za politične in gospodarske rešitve, s katerimi bi zagotovili varnost vseh civilistov in stabilnost države in regije;

3.  poziva venezuelske oblasti, naj brez odlašanja dovolijo neovirano dostavo humanitarne pomoči v državo in preprečijo zaostritev humanitarne in javnozdravstvene krize, naj zlasti zajezijo ponoven pojav bolezni, kot so ošpice, malarija in davica, ter naj omogočijo neoviran dostop mednarodnim organizacijam, ki želijo pomagati vsem prizadetim družbenim sektorjem; poziva k hitremu kratkoročnemu odzivu za boj proti podhranjenosti med najranljivejšimi skupinami, kot so otroci;

4.  je zelo zaskrbljen zaradi vse pogostejših poročil o Venezuelcih, ki zapuščajo svojo državo, zlasti o ranljivih skupinah, ki so žrtve diskriminacije, socialne izključenosti, rasizma, ksenofobije, prisilnega in nezakonitega dela (tudi med mladostniki), trgovine z ljudmi, spolnega izkoriščanja, tihotapljenja migrantov in nasilja na podlagi spola, zlasti med domorodnimi prebivalci in potomci Afričanov, ter vse večjem številu mladoletnikov brez spremstva;

5.  pozdravlja prizadevanja držav v regiji, ki se soočajo z velikim pritokom beguncev in migrantov, ki bežijo iz Venezuele; izraža pohvalo kolumbijski vladi za hiter odziv in podporo, ki jo je zagotovila vsem Venezuelcem, ki so vstopili vanjo; pozdravlja tudi delo Brazilije in drugih držav v regiji, zlasti Peruja, ter regionalnih in mednarodnih organizacij, zasebnih in javnih subjektov ter običajnih državljanov v vsej regiji za njihovo aktivno pomoč in solidarnost z venezuelskimi begunci in migranti;

6.  poziva mednarodno skupnost, in sicer EU, Organizacijo ameriških držav in skupino iz Lime, ter sosednje države in ozemlja, naj vzpostavijo usklajen, celovit in regionalen odgovor na razmere v Venezueli, da bi dosegle regionalno rešitev za begunske in migracijske elemente te krize;

7.  pozdravlja namen EU, da bi povečala humanitarno pomoč osebam, ki so iz Venezuele pobegnile pred humanitarno krizo, in poziva k nadaljnji finančni podpori za reševanje te krize;

8.  poziva venezuelske organe, naj takoj odpravijo vse kršitve človekovih pravic, vključno s kršitvami človekovih pravic civilnega prebivalstva, ter spoštujejo vse človekove pravice in temeljne svoboščine, vključno s svobodo izražanja, svobodo tiska in svobodo zbiranja; poziva jih tudi, naj ponovno vzpostavijo demokratični red, saj je nepogrešljiv pogoj za odpravo zaostrujoče se krize;

9.  poziva venezuelske organe, naj olajšajo in pospešijo izdajanje in obnovo identifikacijskih dokumentov svojim državljanom, bodisi v Venezueli ali tujini, da bi tako preprečili prisilno neurejeni status migrantov brez ustreznih dokumentov;

10.  odločno ponavlja svoje prejšnje pozive venezuelskim organom, naj takoj in brezpogojno izpustijo vse preostale politične zapornike in spoštujejo demokratično izvoljene organe, vključno z nacionalno skupščino;

11.  poziva k novim predsedniškim volitvam v skladu z mednarodno priznanimi demokratičnimi standardi, ki bodo popolnoma v skladu z merili Organizacije ameriških držav in venezuelskim ustavnim redom; poudarja, da se mora legitimna vlada, ki bo sestavljena po teh volitvah, takoj posvetiti gospodarski in socialni krizi v Venezueli in si prizadevati za narodno spravo;

12.  pozdravlja embargo na orožje, uveden novembra 2017, in hitro sprejetje dodatnih ciljno usmerjenih in reverzibilnih sankcij, ki so bile uvedene pod pogojem, da ne škodujejo venezuelskemu prebivalstvu in ki bodo odpravljene le, če bodo politični zaporniki izpuščeni in bo venezuelska vlada pokazala oprijemljiv napredek na področju demokracije, pravne države in človekovih pravic; ponovno poudarja, da so bile te sankcije naložene visokim uradnikom za hude kršitve človekovih pravic ter spodkopavanje demokracije in pravne države v Venezueli pred in med nelegalnimi in mednarodno nepriznanimi volitvami 20. maja 2018, pa tudi po njih, ki so bile organizirane brez dogovora o njihovem datumu ali pogojih ter v okoliščinah, ki niso omogočale sodelovanja vseh političnih strank pod enakimi pogoji; opozarja na možnost razširitve teh sankcij na tiste, ki so odgovorni za zaostreno politično, družbeno, gospodarsko in humanitarno krizo, zlasti na predsednika Nicolása Madura, v skladu s svojo resolucijo iz februarja 2018;

13.  ponavlja, da morajo osebe, ki so odgovorne za hude kršitve človekovih pravic, odgovarjati za svoja dejanja; popolnoma podpira preiskave Mednarodnega kazenskega sodišča v zvezi s številnimi zločini in represivnimi dejanji, ki jih je zagrešil venezuelski režim; v celoti podpira poziv skupine neodvisnih mednarodnih strokovnjakov, ki jo je imenoval generalni sekretar Organizacije ameriških držav, in visokega komisarja OZN za človekove pravice, naj se ustanovi preiskovalna komisija v zvezi z razmerami v Venezueli in poglobi sodelovanje Mednarodnega kazenskega sodišča; poziva države članice, ki so pogodbenice Rimskega statuta, naj zahtevajo uvedbo preiskave Mednarodnega kazenskega sodišča v zvezi s hudodelstvi zoper človečnost, ki jih je storila venezuelska vlada; poziva EU, naj dejavno sodeluje pri tem;

14.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladi in narodni skupščini Bolivarske republike Venezuele, vladam in parlamentom Republike Kolumbije, Federativne republike Brazilije in Republike Peru, Evro-latinskoameriški parlamentarni skupščini, generalnemu sekretarju Organizacije ameriških držav in skupini iz Lime.

(1)

UL C 285, 29.8.2017, str. 145.

(2)

UL C 294, 12.8.2016, str. 21.

(3)

UL C 316, 30.8.2016, str.190.

(4)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0269.

(5)

Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0200.

(6)

Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0041.

(7)

Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0199.

Zadnja posodobitev: 4. julij 2018Pravno obvestilo