Postopek : 2018/2849(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0384/2018

Predložena besedila :

B8-0384/2018

Razprave :

Glasovanja :

PV 13/09/2018 - 10.9

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0351

PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 328kWORD 51k
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0384/2018
11.9.2018
PE624.093v01-00
 
B8-0384/2018

ob zaključku razprave o izjavi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko

v skladu s členom 123(2) Poslovnika


o grožnji s porušitvijo Khan Al Ahmarja in drugih beduinskih vasi (2018/2849(RSP))


Margrete Auken, Bart Staes, Molly Scott Cato, Ana Miranda, Keith Taylor, Bodil Valero v imenu skupine Verts/ALE
Fabio Massimo Castaldo, Ignazio Corrao, Rosa D’Amato, Laura Agea

Resolucija Evropskega parlamenta o grožnji s porušitvijo Khan Al Ahmarja in drugih beduinskih vasi (2018/2849(RSP))  
B8-0384/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o izraelsko-palestinskem konfliktu,

–  ob upoštevanju smernic EU o mednarodnem humanitarnem pravu,

–  ob upoštevanju izjav podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federice Mogherini, zlasti z dne 7. septembra 2018 o najnovejših dogodkih v zvezi z načrtovano porušitvijo Khan Al Ahmarja,

–  ob upoštevanju polletnega poročila za obdobje januar–junij 2018 o rušitvah in zasegih objektov, ki jih je financirala EU na Zahodnem bregu, vključno z vzhodnim Jeruzalemom, ki ga je objavila Evropska služba za zunanje delovanje dne 24. avgusta 2018,

–  ob upoštevanju resolucij varnostnega sveta OZN o izraelsko-palestinskem konfliktu, zlasti resolucije št. 2334, sprejete 23. decembra 2016,

–  ob upoštevanju konvencij OZN o človekovih pravicah in pogodb mednarodnega humanitarnega prava, katerih pogodbenice so tudi Izrael, Palestina in države članice EU,

–  ob upoštevanju svoje študije z dne 25. junija 2015 o okupaciji/priključitvi ozemlja in spoštovanju mednarodnega humanitarnega prava in človekovih pravic ter dosledni politiki EU (Occupation/Annexation of a Territory: Respect for International Humanitarian Law and Human Rights and Consistent EU Policy),

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker je izraelsko višje sodišče 5. septembra 2018 zavrnilo peticije prebivalcev beduinskega naselja Khan Al Ahmar na Zahodnem bregu, ki mu sedaj grozi, da ga bodo izraelske oblasti porušile, njegovih 180 prebivalcev, vključno z 90 otroki, pa prisilno preselile;

B.  ker je izraelsko sodišče po devetih letih trajanja sodnega postopka odločilo, da je bilo naselje Khan Al Ahmar zgrajeno nezakonito in da ni podlage za posredovanje pri izvršitvi naloga za rušitev ali za njegov začasni preklic; ker izraelska država načrtuje, da bo štiri skupnosti na tem območju, vključno s Khan Al Ahmarjem, preselila severozahodno od mesta Jericho, v neposredno bližino obrata za čiščenje odplak; ker te skupnosti nasprotujejo preselitvi;

C.  ker so prebivalci Khan Al Ahmarja potomci beduinov, ki jih je Izrael v petdesetih letih prejšnjega stoletja izgnal iz puščave Negev in jih preselil na Zahodni breg, na obrobje Jeruzalema, od koder so bili večkrat izgnani; ker se naselje nahaja med dvema velikima izraelskima naselbinama; ker izraelske oblasti in okoliški naseljenci stalno pritiskajo na prebivalce naselja, ki živijo v težkih razmerah, saj jim med drugim primanjkuje zdravstvenih, izobraževalnih in socialnih storitev in osnovne infrastrukture;

D.  ker bi porušitev Khan al Ahmarja lahko pomenila negativen precedens za številne druge beduinske skupnosti na Zahodnem bregu; ker so izraelske oblasti po podatkih izraelske nevladne organizacije B’Tselem namerno zavrnile izdajo gradbenih dovoljenj, izgon pa je del načrta o odstranitvi vseh palestinskih skupnosti z območja vzhodnega Jeruzalema in na pol poti do reke Jordan, s čimer bi ustvarili pas izraelskih naselbin, ki bi Zahodni breg ločil na dva dela;

E.  ker je podpredsednica/visoka predstavnica izraelske oblasti pozvala, naj ponovno razmislijo o svoji odločitvi o porušitvi Khan Al Ahmarja, in opozorila, da sta rušenje palestinskih naselij in morebitna prisilna preselitev prebivalcev nezakonita v skladu z mednarodnim pravom ter da gre za zelo resne dogodke, ki bi močno ogrozili uresničljivost rešitve z dvema državama;

F.  ker so lokalne organizacije civilne družbe opozorile, da prisilna preselitev neposredno grozi tudi številnim drugim palestinskim skupnostim, kar je posledica novih pravnih poti, ki izraelskim oboroženim silam omogočajo pospešeno rušenje, sprejetja številnih zakonov, na podlagi katerih lahko Izrael širi svoj nadzor nad vzhodnim Jeruzalemom, znatnega širjenja naselbin in spremembe stališča ameriške administracije v smeri podpore naselbinam; ker so temu dogajanju botrovale napete razmere zaradi nedavnega sprejetja zakona o nacionalni državi v knesetu;

G.  ker je prisilna preselitev ljudi, ki so na zasedenem območju zaščiteni, huda kršitev četrte ženevske konvencije in vojno hudodelstvo v skladu z Rimskim statutom Mednarodnega kazenskega sodišča;

H.  ker so diplomati EU in držav članic ter poslanci Evropskega parlamenta večkrat posvarili pred porušitvijo Khan Al Ahmarja kot simbolom izraelske politike rušenja palestinske infrastrukture in širjenja naselbin na Zahodnem bregu;

I.  ker deset držav članic EU podpira humanitarne programe v Khan Al Ahmarju, vključno z izgradnjo osnovne šole, sedaj pa je humanitarna pomoč v vrednosti približno 315 000 EUR, ki jo zagotavlja EU, ogrožena;

J.  ker sta se po podatkih urada predstavnika EU v Palestini v prvi polovici leta 2018 nadaljevala uničevanje in zaseganje palestinske lastnine na zasedenem Zahodnem bregu, vključno z vzhodnim Jeruzalemom, in sta prizadela 197 objektov v palestinski lasti, povzročila razselitev 176 Palestincev, od tega 70 otrok, negativne posledice pa je občutilo 5000 ljudi; ker je bilo po poročanju urada EU v tem obdobju porušenih 26 objektov, ki jih je financirala EU ali njene države članice, vrednih 60 963 EUR; ker je bilo med letoma 2009 in 2018 porušenih ali zaseženih več kot 450 objektov, ki jih je financirala EU ali njene države članice, v vrednosti več kot 1,3 milijona EUR; ker se za te porušene objekte ni zahtevala odškodnina; ker so bili izdani nalogi za rušenje ali ustavitev del za 36 šol na območju C in osem šol v vzhodnem Jeruzalemu, od katerih jih je polovica prejela sredstva EU ali njenih držav članic; ker so bili za več kot 13 000 palestinskih objektov na območju C, zgrajenih brez gradbenega dovoljenja, izdani nalogi za rušenje;

K.  ker imajo tretje države, tudi države članice EU, po mednarodnem pravu dolžnost, da ne spodbujajo gradnje naselbin ali pomagajo pri tem ter da naredijo vse, kar je v njihovi moči, da preprečijo gradnjo novih naselbin in pripomorejo h končanju takšne nezakonite prakse;

1.  je zelo zaskrbljen zaradi neposredne nevarnosti, da bo beduinsko naselje Khan Al Ahmar porušeno, in poziva izraelske oblasti, naj načrtovanega rušenja in izgona prebivalcev ne izvedejo;

2.  opozarja izraelske oblasti kot okupacijsko silo, da bi rušenje Khan al Ahmarja in prisilna preselitev njegovih prebivalcev pomenila hudo kršitev mednarodnega humanitarnega prava oziroma vojno hudodelstvo; vztraja, da bi odgovorni za tak mednarodni zločin zanj tudi odgovarjali;

3.  vztraja, da mora biti odziv EU sorazmeren z resnostjo dogajanja in skladen z njeno ustaljeno podporo skupnosti Khan Al Ahmarja; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj močno poveča sodelovanje z izraelskimi oblastmi glede polnega spoštovanja pravic palestinskega prebivalstva na območju C in naj se nanje izvaja pritisk, da bi nemudoma preklicale načrtovano prisilno preselitev in naloge za rušenje in deložacijo;

4.  pozdravlja podporo EU skupnostim, ki jim grozi prisilna preselitev, in poziva k nadaljnjim vlaganjem v območje C, zlasti v podporo beduinskemu prebivalstvu; poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bo takšna pomoč zagotovila tako, da se bo odpravila razdrobljenost, v celoti vključila politična razsežnost okupacije in dejansko podprla palestinska samoodločba;

5.  je zaskrbljen zaradi stalnega uničevanja in zaseganja humanitarne pomoči na območju C; obžaluje, da Evropska služba za zunanje delovanje in Komisija nista dovolj odločni, da bi od izraelskih oblasti zahtevali odškodnino in zagotovilo, da se to ne bo več ponovilo, na kar je opozorilo tudi Evropsko računsko sodišče; pričakuje, da bo Komisija ustreznik teh izgub odštela od dvostranske pomoči EU Izraelu;

6.  je trdno prepričan, da je edina trajna rešitev konflikta na Bližnjem vzhodu tista z dvema državama, z Izraelom in Palestino, ki bi sobivali v miru znotraj varnih in priznanih meja na podlagi zelene črte iz leta 1967, pri čemer bi bil Jeruzalem glavno mesto obeh držav;

7.  obsoja stalno širjenje izraelskih naselbin, ki pomeni grobo kršitev mednarodnega humanitarnega prava, podžiga zamero in brezup Palestincev ter je največja ovira za uresničljivost rešitve z dvema državama in obete zanjo;

8.  poudarja odločenost mednarodne skupnosti, ki jo je decembra 2016 ponovno izrazil Varnostni svet OZN, da ne bo priznala nobene spremembe meja iz leta 1967, tudi glede Jeruzalema, razen tistih, o katerih se bosta strani sporazumeli s pogajanji; poziva izraelske oblasti, naj nemudoma prenehajo z izvajanjem svoje politike naselbin in poskrbijo za vrnitev v prejšnje stanje; poziva EU, naj bo glede tega neomajna;

9.  se odloči poslati ad-hoc delegacijo, da oceni stanje na terenu v zvezi z uničenjem objektov na območju C, ki jih je financirala EU;

10.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju Združenih narodov, četverici, izraelski vladi, knesetu, predsedniku Palestinske oblasti, palestinskemu zakonodajnemu svetu in organom evro-sredozemske parlamentarne skupščine.

Zadnja posodobitev: 13. september 2018Pravno obvestilo