Postopek : 2018/2847(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0391/2018

Predložena besedila :

B8-0391/2018

Razprave :

Glasovanja :

PV 13/09/2018 - 10.8

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0350

PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 322kWORD 51k
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0388/2018
11.9.2018
PE624.100v01-00
 
B8-0391/2018

ob zaključku razprave o izjavi Komisije

v skladu s členom 123(2) Poslovnika


o požarih v Matiju v regiji Atika (Grčija) julija 2018 in odzivu EU (2018/2847(RSP))


Davor Škrlec v imenu skupine Verts/ALE

Resolucija Evropskega parlamenta o požarih v Matiju v regiji Atika (Grčija) julija 2018 in odzivu EU (2018/2847(RSP))  
B8-0391/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Solidarnostnega sklada Evropske unije,

–  ob upoštevanju mehanizma Unije na področju civilne zaščite,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1303/2013 (uredba o skupnih določbah)(1),

–  ob upoštevanju Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR),

–  ob upoštevanju Okvirne konvencije Organizacije združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) in njenega Kjotskega protokola,

–  ob upoštevanju bele knjige Komisije o prihodnosti Evrope z dne 1. marca 2017,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. oktobra 2016 o izvajanju Pariškega sporazuma ter konferenci OZN o podnebnih spremembah leta 2016 v Marakešu v Maroku (COP 22)(2),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. marca 2016 z naslovom Po pariški konferenci: ocena vpliva Pariškega sporazuma (COM(2016)0110),

–  ob upoštevanju Pariškega sporazuma, sklepa 1/CP.21 ter 21. konference pogodbenic UNFCCC (COP 21) in 11. zasedanja konference pogodbenic kot srečanja pogodbenic Kjotskega protokola (CMP 11), ki sta potekali od 30. novembra do 11. decembra 2015 v Parizu v Franciji,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. septembra 2009 o gozdnih požarih poleti 2009(3), v kateri so bile preučene posledice gozdnih požarov v južni Evropi in podane ugotovitve za ukrepe preprečevanja in opozarjanja,

–  ob upoštevanju izjave Komisije, predložene Parlamentu dne 10. septembra 2018, o požarih v Matiju v regiji Atika (Grčija) julija 2018 in odzivu EU,

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker so se požari v naravi v Grčiji julija 2018 začeli na obalnih območjih Atike, zaradi česar je umrlo vsaj 98 ljudi, več kot 187 pa je bilo poškodovanih; ker so bili ti požari v naravi drugi najbolj smrtonosni v 21. stoletju;

B.  ker je bilo več kot 700 prebivalcev evakuiranih ali rešenih, predvsem iz obalne vasi Mati, uničenih pa je bilo na tisoče vozil in zgradb;

C.  ker so bili uničujoči požari zabeleženi tudi v drugih državah članicah EU, kot so Švedska, Združeno kraljestvo, Finska, Španija in Latvija;

D.  ker se je v zadnjih letih izkazalo, da bodo problemi z gozdnimi požari in sušo postali vedno bolj pereči, s tem ko bodo skrajno suha poletja vedno bolj pogosta;

E.  ker so pogostejši skrajni vremenski pojavi neposredna posledica podnebnih sprememb, ki jih je povzročil človek, in bodo še naprej vse pogosteje negativno vplivali na številne dele Evrope, zaradi česar se bo povečala ranljivost njihovih prebivalcev in ekosistemov;

F.  ker so po podatkih Svetovne meteorološke organizacije hudi vročinski valovi na severni polobli poleti 2018 povezani s podnebnimi spremembami;

G.  ker so zato naložbe v boj proti podnebnim spremembam nujno potrebne za preprečevanje katastrofalnih suš in gozdnih požarov;

H.  ker je Grčija zaprosila za pomoč EU prek mehanizma Unije na področju civilne zaščite, takoj pa sta se odzvala Ciper in Španija, ki sta napotila letala, gasilce, zdravstveno osebje in vozila; ker so pomoč hitro ponudile tudi druge države članice in tretje države;

I.  ker lahko EU zagotovi finančno podporo z mobilizacijo Solidarnostnega sklada EU, če je dosežen prag, s povečanjem stopnje sofinanciranja za obnovo, ki jo podpira ESRR, in s spremembo operativnih programov, da bi obravnavali regionalne potrebe po obnovi;

J.  ker so številni požari po Evropi ter njihov obseg posledica številnih dejavnikov poleg podnebnih sprememb, kot so kriminalne dejavnosti, vključno s požigom, nezadostno izvajanje zakonodaje, ki prepoveduje nezakonito gradnjo na zemljiščih, ki so bila požgana, ter neustrezna opredelitev in nega gozdov;

1.  obžaluje žrtve in izraža solidarnost s prebivalci območij, ki so jih razdejali požari;

2.  izraža hvaležnost gasilcem, pripadnikom obalne straže, ribičem, pripadnikom civilne zaščite in prostovoljcem, ki so, skupaj z grškimi organi, rešili na tisoče ljudi;

3.  izreka zahvalo vsem državam članicam, ki so izkazale solidarnost, tako da so ponudile in zagotovile takojšnjo pomoč prek mehanizma Unije na področju civilne zaščite, ter čestita Komisiji za usklajevanje pomoči Unije;

4.  poziva k hitremu sprejetju revidirane uredbe o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite, da bi omogočili večje in učinkovitejše sodelovanje ter okrepili zmogljivosti odzivanja, zlasti v zvezi z bojem proti uničujočim posledicam podnebnih sprememb po vsej EU;

5.  poziva Komisijo, naj zagotovi finančno pomoč grškim organom in državljanom, tako da v celoti izkoristi možnosti Solidarnostnega sklada EU in ESRR;

6.  poudarja, da bi morala obnova uničenih zgradb in infrastrukture izpolnjevati najvišje standarde za preprečevanje nesreč, tudi glede zaščite v primeru potresov, zlasti kadar gre za sredstva EU;

7.  poziva zadevne države članice in regije, naj pripravijo načrte obnove in ponovne poselitve za prizadeta območja, ki bi morali vključevati obvezne pogoje, ki bodo zagotavljali, da se bodo na teh območjih izvajali vsi možni ukrepi za preprečevanje požarov in hitro gašenje;

8.  želi spomniti, da je naravni gozd odpornejši na gozdne požare; poziva države članice, naj vlagajo v pristno pogozdovanje prizadetih območij z lokalnimi drevesnimi vrstami in v ukrepe, namenjene preprečevanju ponovitve takšnih nesreč;

9.  izpostavlja visoko stopnjo urbanizacije regije Atika, katere značilnost je premalo zelenih območij in rastlin nasajenih vzdolž ulic, kar je pripomoglo k širjenju požarov;

10.  je seznanjen, da bi bilo mogoče preprečiti del škode, ki so jo povzročili požari, in da mora to biti spodbuda za nacionalne, regionalne in lokalne organe, da razvijejo, financirajo in izvajajo učinkovitejše politike preprečevanja ter ustrezno zakonodajo o ohranjanju in primerni rabi zemljišč, vključno z urbanističnim načrtovanjem, trajnostnimi gozdnimi praksami in učinkovitim obvladovanjem tveganja;

11.  obžaluje dejstvo, da so bili številni požari očitno podtaknjeni, in je močno zaskrbljen, ker so gozdni požari v Evropi vse pogosteje posledica kriminalnih dejanj; zato poziva države članice, naj zaostrijo in uporabijo kazni za kazniva dejanja, ki škodijo okolju, zlasti tista, ki povzročajo gozdne požare, ter verjame, da bi takojšnja in učinkovita preiskava za ugotovitev odgovornosti ter posledično ustrezno kaznovanje odvrnila od malomarnih in naklepnih dejanj;

12.  poudarja, da so prisotni dokazi, da je vročinski val v Evropi leta 2018 povezan s podnebnimi spremembami; poziva Komisijo in države članice, naj določijo cilje in izvajajo podnebne politike, s katerimi bodo lahko EU in države članice izpolnile svoje zaveze v okviru pariškega sporazuma COP 21;

13.  poudarja, da so nujno potrebne naložbe v blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, da bi izpolnili zastavljene cilje; poudarja, da je bistveno, da se 50 % proračuna EU porabi za podnebne ukrepe;

14.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji, Svetu ter državam članicam in regijam, ki jih to najbolj zadeva.

(1)

UL L 347, 20.12.2013, str. 320.

(2)

UL C 215, 19.6.2018, str. 46.

(3)

UL C 224E, 29.1.2010, str. 63.

Zadnja posodobitev: 12. september 2018Pravno obvestilo