Postopek : 2018/2869(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0481/2018

Predložena besedila :

B8-0481/2018

Razprave :

Glasovanja :

PV 25/10/2018 - 13.12
CRE 25/10/2018 - 13.12
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0428

PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 340kWORD 53k
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0481/2018
17.10.2018
PE624.172v01-00
 
B8-0481/2018

ob zaključku razprave o izjavah Sveta in Komisije

v skladu s členom 123(2) Poslovnika


o porastu neofašističnega nasilja v Evropi  (2018/2869(RSP))


Róża Gräfin von Thun und Hohenstein v imenu skupine PPE
PRED. SPREM.

Resolucija Evropskega parlamenta o porastu neofašističnega nasilja v Evropi  (2018/2869(RSP))  
B8-0481/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju člena 14 in protokola 12 Evropske konvencije o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju Mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju členov 2, 3, 6 in 7 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost(1) (direktiva o rasni enakosti),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu(2),

–  ob upoštevanju Okvirnega sklepa Sveta 2008/913/PNZ z dne 28. novembra 2008 o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije s kazensko-pravnimi sredstvi(3),

–  ob upoštevanju Direktive 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2001/220/PNZ(4),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 1141/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o statutu in financiranju evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij(5),

–  ob upoštevanju ustanovitve skupine EU na visoki ravni za boj proti rasizmu, ksenofobiji in drugim oblikam nestrpnosti junija 2016,

–  ob upoštevanju resolucije Sveta Evrope z dne 30. septembra 2014 o ukrepanju proti manifestacijam neonacizma in desničarskega ekstremizma,

–  ob upoštevanju kodeksa ravnanja EU v zvezi z dezinformacijami,

–  ob upoštevanju kodeksa ravnanja za preprečevanje nezakonitega sovražnega govora na spletu,

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker v skladu s členom 2 PEU Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin; ker so te vrednote skupne vsem državam članicam;

B.  ker je pomanjkanje resnih ukrepov zoper fašistična in skrajnodesničarska gibanja omogočilo sedanji porast ksenofobije v Evropi;

C.  ker odkrito neofašistične, neonacistične, rasistične in ksenofobne skupine in politične stranke v družbi spodbujajo sovraštvo in nasilje proti „domnevnim sovražnikom“;

D.  ker je komisar Julian King, ki je pristojen za varnost, v govoru na prireditvi 22. marca 2017 v spomin na napade v Bruslju leta 2016 opozoril na naraščajočo grožnjo skrajno desnega nasilnega ekstremizma in izjavil, da po njegovem védenju ta pojav tako ali drugače zadeva prav vse države članice EU(6);

E.  ker se neofašistične in neonacistične organizacije izražajo v različnih oblikah, kot je opisano v poročilu Europola o stanju in trendih na področju terorizma v Evropski Uniji za leto 2018 (TESAT 2018); ker večina neofašističnih in neonacističnih organizacij izključuje nekatere posameznike ali skupine; ker te organizacije pogosto uporabljajo agresivni jezik pri manjšinjskih skupinah in skušajo upravičiti svoje ravnanje s sklicevanjem na načelo svobode govora;

F.  ker širjenje sovražnega govora na spletu pogosto vodi k porastu nasilja, tudi neofašističnih skupin;

G.  ker člen 30 Splošne deklaracije o človekovih pravicah jasno določa, da ničesar v tej deklaraciji „ni mogoče razlagati v smislu, da katerikoli državi, skupini ali posamezniku daje pravico, da izvaja katerokoli dejavnost ali stori katerokoli dejanje, usmerjeno k uničenju katerekoli od tukaj določenih pravic in svoboščin“;

H.  ker člen 4 Mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije potrjuje, da njene države pogodbenice obsojajo vso propagando in vse organizacije, ki temeljijo na idejah ali teorijah večvrednosti neke rase ali skupine oseb določene barve kože ali etničnega porekla;

I.  ker je spodbujanje fašizma prepovedano v več državah članicah v skladu z njihovo nacionalno zakonodajo;

J.  ker je Europol v poročilu TESAT 2018 poročal o skorajšnji podvojitvi števila posameznikov, pridržanih zaradi skrajno desničarskih kaznivih dejanj leta 2017; ker prav tako ugotavlja, da so rasistično vedenje, avtoritarizem, ksenofobija in sovražnost do priseljevanja običajno prisotni v obnašanju desničarskih skrajnežev;

K.  ker je v skladu z nedavnim poročilom Agencije EU za temeljne pravice o praksi evidentiranja in zbiranja podatkov o kaznivih dejanjih iz sovraštva v EU potrebna zbirka natančnih podatkov o kaznivih dejanjih iz sovraštva – razčlenjenih vsaj po motivaciji na podlagi predsodkov in vrsti kaznivega dejanja – za spremljanje učinkovitosti policijskega odziva na ta pojav ter za oblikovanje učinkovitih in ciljno usmerjenih politik;

L.  ker so tudi politiki vedno bolj tarča desničarskih skupin skrajnežev, ki jih obravnavajo kot izdajalce ali kot naivne in pasivne(7);

M.  ker so huligani na nogometnih tekmah del skrajno desničarskih gibanj v številnih državah članicah, vendar se razlikujejo glede na ideološko raven in povezave z drugimi organizacijami(8);

1.  ostro obsoja in obžaluje teroristične napade, umore, nasilne fizične napade in pohode neofašističnih in neonacističnih organizacij, do katerih je prišlo v številnih državah članicah;

2.  je globoko zaskrbljen zaradi naraščajoče normalizacije fašizma, rasizma, ksenofobije in drugih oblik nestrpnosti v Evropski uniji ter ga vznemirjajo poročila v nekaterih državah članicah o tem, da politični voditelji, politične stranke in organi pregona prikrito sodelujejo z neofašisti in neonacisti;

3.  je zaskrbljen zaradi neofašističnega nasilja, ki je usmerjeno proti posebnim manjšinam, kot so temnopolti Evropejci ali osebe afriškega porekla, Judje, muslimani, Romi, državljani tretjih držav, LGBTI osebe in invalidi;

4.  odločno obsoja vse nasilne napade neofašističnih skupin na politike in člane političnih strank, kot o njih poročajo v nekaterih državah članicah;

5.  je globoko zaskrbljen, ker neofašistične in neonacistične skupine v nekaterih državah članicah delujejo nekaznovano, in poudarja, da je prav občutek, da ne bodo kaznovane, skupaj z neustreznimi odzivi države na nasilna dejanja teh skupin, eden od razlogov, ki pojasnjujejo zaskrbljujoče povečanje števila nasilnih dejanj nekaterih skrajnodesničarskih organizacij;

6.  je seznanjen z zaskrbljujočim trendom, ko se neofašistične in neonacistične skupine z uporabo družbenih medijev in interneta organizirajo po vsej Evropski uniji in širijo ekstremistično propagando;

7.  poziva Komisijo, države članice in družbene medije, naj ukrepajo proti širjenju rasizma, fašizma in ksenofobije na internetu, v sodelovanju z ustreznimi organizacijami civilne družbe na nacionalni in mednarodni ravni;

8.  poziva države članice, naj najostreje obsodijo in sankcionirajo kazniva dejanja iz sovraštva, sovražni govor in iskanje grešnih kozlov, ki jih na vseh ravneh in v vseh vrstah medijev izvajajo politiki in javni uslužbenci, saj s tem neposredno normalizirajo in krepijo sovraštvo in nasilje v družbi;

9.  obžaluje dejstvo, da je v nekaterih državah članicah javno predvajanje postalo primer propagande ene politične stranke, ki pogosto izključuje opozicijo in manjšinjske skupine iz družbe in celo spodbuja nasilje;

10.  poziva preostale države članice, naj podpišejo in ratificirajo Protokol št. 12 k Evropski konvenciji o človekovih pravicah, da bi zaščitile pravice svojih državljanov pred diskriminacijo v kakršni koli obliki;

11.  poziva države članice, naj pravilno izvajajo in izvršujejo okvirni sklep Sveta 2008/913/PNZ o boju proti rasizmu in ksenofobiji;

12.  obžaluje dejstvo, da samo 15 držav članic razčlenjuje podatke o zločinih iz sovražnosti po motivaciji na podlagi različnih predsodkov(9);

13.  poziva države članice, naj predvidijo in zagotovijo ustrezno pomoč za žrtve rasističnih ali ksenofobnih kaznivih dejanj in kaznivih dejanj iz sovraštva;

14.  poziva države članice, naj v okviru policijskih sil ustanovijo enote za boj proti kaznivim dejanjem iz sovraštva;

15.  poziva k popolnemu in pravočasnemu sodelovanju med organi pregona, obveščevalnimi agencijami, sodnimi organi in organizacijami civilne družbe v boju proti fašizmu, rasizmu, ksenofobiji in drugim oblikam nestrpnosti;

16.  poziva države članice, naj se osredotočijo na preprečevanje z izobraževanjem, ozaveščanjem in izmenjavo najboljših praks, tudi preko mreže za ozaveščanje o radikalizaciji;

17.  poziva države članice, naj upoštevajo priporočila Sveta Evrope o ukrepih proti manifestacijam neonacizma in desničarskega ekstremizma;

18.  poziva države članice, nacionalna športna združenja in nogometne klube, naj preprečujejo rasizem, fašizem in ksenofobijo na nogometnih stadionih in v nogometni kulturi, in sicer tako, da obsodijo in kaznujejo odgovorne ter spodbujajo pozitivne dejavnosti izobraževanja, namenjene mladim nogometnim navijačom, v sodelovanju s šolami in zadevnimi organizacijami civilne družbe;

19.  poudarja, da je ozaveščenost o preteklosti eden od pogojev, da bi preprečili ponovitev takih kaznivih dejanj v prihodnosti in ima pomembno vlogo pri izobraževanju mlajših generacij; poudarja, da je zmanjševanje pomena nacističnih zločinov prvi korak k ponovnemu obujanju idej iz te dobe;

20.  poziva države članice, naj obsodijo in preprečijo vse oblike zanikanja holokavsta, vključno z zmanjševanjem pomena in minimalizacijo kaznivih dejanj nacistov ter njihovih sodelavcev; poudarja, da politične in medijske razprave ne smejo zmanjšati pomena resnice o holokavstu;

21.  poziva k skupni kulturi spomina, ki zavrača fašistične zločine iz preteklosti; je globoko zaskrbljen, ker se mlajše generacije v Evropi in drugje vedno manj zanimajo za zgodovino fašizma in torej lahko postanejo ravnodušne do novih groženj;

22.  spodbuja države članice, naj preko večinske kulture podpirajo izobraževanje o raznolikosti naše družbe in naše skupne zgodovine, tudi o grozotah druge svetovne vojne, kot je holokavst, in večletnemu sistemskemu razčlovečenju njegovih žrtev;

23.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

 

 

(1)

UL L 180, 19.7.2000, str. 22.

(2)

UL L 303, 2.12.2000, str. 16.

(3)

UL 328, 6.12.2008, str 55.

(4)

UL L 315, 14.11.2012, str. 57.

(5)

UL L 317, 4.11.2014, str. 1.

(6)

https://www.euractiv.com/section/politics/news/commissioner-warns-of-growing-menace-of-right-wing-terrorism-in-eu/

(7)

https://ec.europa.eu/home-affairs/sites/homeaffairs/files/what-we-do/networks/radicalisation_awareness_network/about-ran/ran-p-and-p/docs/ran_p-p_right_wing_extremism_on_rise_prague_12-13_12_2017_en.pdf

(8)

https://ec.europa.eu/home-affairs/sites/homeaffairs/files/what-we-do/networks/radicalisation_awareness_network/ran-papers/docs/ran_pol_police_prevention_and_countering_of_far-right_and_far-left_extremism_rome_12-13_april_2018_en.pdf

(9)

http://fra.europa.eu/en/publication/2018/hate-crime-recording

Zadnja posodobitev: 22. oktober 2018Pravno obvestilo