Postopek : 2018/2869(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0482/2018

Predložena besedila :

B8-0482/2018

Razprave :

Glasovanja :

PV 25/10/2018 - 13.12
CRE 25/10/2018 - 13.12
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0428

PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 462kWORD 62k
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0481/2018
17.10.2018
PE624.173v01-00
 
B8-0482/2018

ob zaključku razprave o izjavah Sveta in Komisije

v skladu s členom 123(2) Poslovnika


o porastu neofašističnega nasilja v Evropi (2018/2869(RSP))


Soraya Post v imenu skupine S&D
Ana Miranda, Ernest Urtasun, Bodil Valero, Terry Reintke, Ska Keller, Molly Scott Cato, Jordi Solé, Josep-Maria Terricabras v imenu skupine Verts/ALE
Eleonora Forenza, Merja Kyllönen, Patrick Le Hyaric, Marie-Pierre Vieu, Marie-Christine Vergiat, Miguel Urbán Crespo, Tania González Peñas, Xabier Benito Ziluaga, Estefanía Torres Martínez, Lola Sánchez Caldentey, Marina Albiol Guzmán, Cornelia Ernst, Sabine Lösing, Kateřina Konečná, Jiří Maštálka, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis), Takis Hadzigeorgiu (Takis Hadjigeorgiou), Martin Schirdewan, Stefan Eck, Malin Björk, Ángela Vallina, Marisa Matias, Paloma López Bermejo, Stelios Kuloglu (Stelios Kouloglou), Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis) v imenu skupine GUE/NGL

Resolucija Evropskega parlamenta o porastu neofašističnega nasilja v Evropi (2018/2869(RSP))  
B8-0482/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic,

–  ob upoštevanju Mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije,

–  ob upoštevanju poročila posebnega poročevalca OZN za spodbujanje resnice, pravičnosti, odškodnin in jamstev za neponovitev kršitev z dne 27. avgusta 2014,

–  ob upoštevanju poročila posebne poročevalke OZN za sodobne oblike rasizma, rasno diskriminacijo, ksenofobijo in s tem povezane nestrpnosti z dne 9. maja 2017,

–  ob upoštevanju resolucije generalne skupščine OZN št. 71/179 z dne 19. decembra 2016 o boju proti poveličevanju nacizma, neonacizma in drugih praks, ki prispevajo k spodbujanju sodobnih oblik rasizma, rasne diskriminacije, ksenofobije in s tem povezane nestrpnosti,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju členov 2, 3, 6 in 7 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost(1) (direktiva o rasni enakosti),

–  ob upoštevanju Okvirnega sklepa Sveta 2008/913/PNZ z dne 28. novembra 2008 o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije s kazensko-pravnimi sredstvi(2),

–  ob upoštevanju Direktive 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2001/220/PNZ(3),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 1141/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o statutu in financiranju evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij(4),

–  ob upoštevanju ustanovitve skupine EU na visoki ravni za boj proti rasizmu, ksenofobiji in drugim oblikam nestrpnosti junija 2016,

–  ob upoštevanju kodeksa ravnanja EU v zvezi z dezinformacijami,

–  ob upoštevanju kodeksa ravnanja za preprečevanje nezakonitega sovražnega govora na spletu,

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker Splošna deklaracija človekovih pravic in Ustanovna listina OZN določata vrednote in načela, skupna vsem državam članicam; ker je neofašizem v nasprotju s temi vrednotami in načeli;

B.  ker v skladu s členom 2 PEU Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin; ker so te vrednote skupne vsem državam članicam;

C.  ker je pomanjkanje resnih ukrepov zoper fašistična in skrajna desničarska gibanja omogočilo sedanji porast ksenofobije v Evropi;

D.  ker odkrito neofašistične, neonacistične, rasistične in ksenofobne skupine in politične stranke v družbi spodbujajo sovraštvo in nasilje proti domnevnim sovražnikom;

E.  ker je po poročanju Europola(5) komisar EU za varnost Julian King v govoru na prireditvi 22. marca 2017 v spomin na napade v Bruslju leta 2016 poudaril, da se narašča nevarnost nasilnega desničarskega ekstremizma, in dejal, da ne ve za niti eno državo članico EU, ki je ta pojav ne bi zadeval, pri čemer je izrecno izpostavil Breivikov pokol na Norveškem, umor britanske poslanke Jo Cox ter napade na azilne domove in mošeje po vsej Evropi, da bi opozoril na varnostno grožnjo, o kateri se po njegovem mnenju premalo poroča;

F.  ker se neofašistične in neonacistične organizacije pojavljajo v različnih oblikah; ker se večina neofašističnih in neonacističnih organizacij sklicuje na načelo svobode govora; ker pravica do svobode govora ni absolutna;

G.  ker člen 30 Splošne deklaracije o človekovih pravicah jasno določa, da ničesar v tej deklaraciji ni mogoče razlagati tako, da bi katerikoli državi, skupini ali posamezniku dajala pravico, da izvaja dejavnosti ali dejanje, usmerjeno k uničenju z deklaracijo določenih pravic in svoboščin;

H.  ker člen 4 Mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije potrjuje, da njene države pogodbenice obsojajo vso propagando in vse organizacije, ki temeljijo na idejah ali teorijah večvrednosti neke rase ali skupine oseb določene barve kože ali etničnega porekla;

I.  ker Europol poroča o skorajšnji podvojitvi števila posameznikov, pridržanih zaradi skrajnodesničarskih kaznivih dejanj leta 2017(6);

J.  ker je bilo 22. julija 2011 v napadih na Norveškem ubitih 77 ljudi, 151 pa jih je bilo ranjenih;

K.  ker je britansko poslanko Jo Cox 16. junija 2016 v Birstallu v Združenem kraljestvu surovo umorila oseba s skrajnodesničarskimi nazori, ki je bila 23. novembra 2016 obsojena za ta umor in ji je bila izrečena kazen dosmrtnega zapora;

L.  ker je bila trem madžarskim skrajnežem izrečena kazen dosmrtnega zapora, ker so v letih 2008 in 2009 umorili šest Romov, vključno z majhnim otrokom, in ranili več drugih Romov;

M.  ker so med letoma 2000 in 2006 pripadniki skupine nemškega združenja Nacionalsocialistično podzemlje umorili devet priseljencev turškega in grškega porekla ter nemško policistko; ker je parlamentarni odbor nemškega zveznega parlamenta razkril več primerov, ko je kazalo, da varnostne službe skrivajo svoje podatke o tej skupini, zaradi česar je kar nekaj let ni bilo mogoče ustaviti;

N.  ker je bilo v skladu s poročilom, naslovljenim „Poročilo o zaščiti ustave (dejstva in trendi) za leto 2017“, ki ga je pripravila nemška nacionalna obveščevalna služba Bundesamt für Verfassungsschutz, v Nemčiji leta 2017 storjenih 1054 dejanj skrajnodesničarskega nasilja;

O.  ker je Združeno kraljestvo leta 2017 Europolu prijavilo pet preprečenih, spodletelih in dokončanih terorističnih napadov, ki jih pripisujejo skrajnim desničarjem(7);

P.  ker v Grčiji še vedno poteka sojenje neonacistični stranki Zlata zora na podlagi obtožb, da gre za hudodelsko združbo, ki je poleg drugih kaznivih dejanj, vključno s poskusom umora, odgovorna za umor Pavlosa Fisasa;

Q.  ker je v Grčiji naraslo število skrajnodesničarskih napadov na centre za socialno delo, aktiviste, poslance, begunce, migrante in odvetnike, tudi na odvetnika družine Fisas; ker je mreža za beleženje rasističnega nasilja (RVRN) leta 2017 v razgovorih z žrtvami dokumentirala 102 primera nasilja nad begunci, priseljenci, pripadniki skupnosti LGBTQI in njihovimi zagovorniki(8);

R.  ker je bil 21. septembra 2018 v centru Aten surovo umorjen aktivist LGBTQI Zak Kostopulos; ker je eden od obtožencev domnevno povezan s skrajnodesničarskimi silami; ker sta grško ministrstvo za javni red in policija odredila disciplinsko preiskavo proti več policistom, potem ko so bila v novem videoposnetku razvidna dejanja nasilja nad človekom, ki negiben in ranjen leži na tleh; ker je več medijskih hiš diskriminatorno in žaljivo poročalo o žrtvi po njeni smrti, skrajnodesničarske skupine pa so na mestu Kostopulosove smrti demonstrirale s homofobnimi in nasilnimi slogani(9);

S.  ker je bila državljanu Italije izrečena kazen 12 let zapora, ker je v rasno motiviranem napadu v mestu Macerata v osrednji Italiji ustrelil in ranil šest afriških migrantov;

T.  ker so protirasistične skupine v Italiji 3. avgusta 2018 opozorile na naraščanje števila napadov na priseljence, potem ko je bilo v dveh mesecih zabeleženih 12 strelskih napadov, dva umora in 33 fizičnih napadov(10);

U.  ker so skrajneži neofašistične stranke CasaPound 21. septembra 2018 po protifašističnih in protirasističnih demonstracijah v Bariju v Italiji napadli skupino aktivistov, med katerimi sta bila poslanka Evropskega parlamenta Eleonora Forenza in njen pomočnik Antonio Perillo, ki sta utrpela hude poškodbe;

V.  ker je bilo sedem pripadnikov skrajnodesničarske militantne skupine, ki je bila sredi septembra 2018 v Chemnitzu prijeta zaradi kršitve javnega reda in miru, pred kratkim obtožena na podlagi suma o oblikovanju teroristične organizacije, imenovane Revolution Chemnitz; ker državni tožilci poročajo, da so preiskovalci po pregledu notranjega komuniciranja v skupini zaostrili obtožbe s kaznivih dejanj na terorizem;

W.  ker so leta 2018 skrajnodesničarske skupine v Franciji izvedle več napadov, na primer 16. marca na samoupravljani srednji šoli v Parizu, 3. aprila na pravni fakulteti v Montpellieru, 7. aprila na univerzi Tolbiac v Parizu, 22. aprila v Alpah, da bi migrantom preprečile dostop do Francije, in 5. oktobra na nevladno organizacijo za iskanje in reševanje na morju SOS Méditerranée;

X.  ker je bilo 7. decembra 2017 v Franciji pet pripadnikov gibanja Génération Identitaire obsojenih zaradi spodbujanja k rasnemu in verskemu sovraštvu(11); ker je bilo 24. junija 2018 prijetih 10 pripadnikov skrajnodesničarske skupine Action des Forces Opérationnelles (AFO) zaradi načrtovanja vrste napadov na pripadnike muslimanske skupnosti(12); ker sta bila 14. septembra 2018 dva nekdanja obritoglavca obsojena za umor mladega študenta in protifašističnega aktivista Clémenta Mérica, ki je bil ubit junija;

Y.  ker je francoska obveščevalna služba izrazila zaskrbljenost zaradi vse večjega števila pripadnikov vojaških in policijskih sil, ki se pridružijo skrajnodesničarskim nasilnim skupinam(13);

Z.  ker so posamezniki, povezani s skrajnodesničarskimi skupinami, vključno s skupino Action Française, načrtovali teroristični napad na več francoskih politikov in mošej med predsedniškimi volitvami leta 2017; ker je bilo vloženih več zahtev za izdajo naloga za zaprtje prostorov te skupine; ker se je večina pripadnikov skupine najprej včlanila v stranko Front National(14);

AA.  ker v Španiji ravno preiskujejo 12 pripadnikov neonacistične organizacije Hogar Social Madrid zaradi spodbujanja k sovraštvu; ker so bili pripadniki španskih fašističnih skupin Falange, Alianza Nacional in Democracia Nacional prijeti in pred vrhovnim sodiščem v Španiji obsojeni, potem ko so med praznovanjem ob katalonskem državnem prazniku leta 2013 napadli kulturni center Blanquerna v Madridu; ker je protirasistična nevladna organizacija SOS Racismo leta 2016 dokumentirala 309 primerov ksenofobnega nasilja(15); ker je predsednik te organizacije po poročanju o teh primerih prejel grožnje s smrtjo in je obsodil pomanjkanje učinkovitih mehanizmov za prijavo teh kaznivih dejanj;

AB.  ker je fundacija Francisca Franca, ki poveličuje diktaturo, njena kazniva dejanja in družino Franco, 19 oseb obtožila več kaznivih dejanj, ki bi lahko privedla do 13 let zapora, potem ko so te izvedle mirno in simbolično akcijo, med katero so z dvorca Pazo de Meirás razvile dva velika transparenta, s katerima so javne organe pozvale, naj zahtevajo vrnitev te stavbe galicijskemu ljudstvu;

AC.  ker neonacistično Nordijsko odporniško gibanje (NMR) po Skandinaviji redno prireja shode, na katerih se vzklikajo slogani in vihrajo zeleno-bele zastave tega gibanja; ker je bilo več pripadnikov tega gibanja obsojenih zaradi nasilnih napadov na civiliste in policijo; ker je bil eden od njegovih vodij obsojen zaradi nasilnega napada na evrovizijsko zabavo, ki jo je organizirala Švedska zveza za pravice lezbijk in gejev ter biseksualnih, transspolnih in kvir oseb. ker so pripadniki gibanja NMR v Almedalenu napadli tri ženske, ki so nosile mavrično zastavo;

AD.  ker je na Švedskem opazen porast nasilnih napadov, ki jih izvajajo skupine in posamezniki s skrajne desnice; ker je švedska vlada leta 2015 zaradi številnih požigov domov za sprejem beguncev začela prikrivati lokacijo stavb, namenjenih za njihovo nastanitev;

AE.  ker je Evropska komisija proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI), ki jo je ustanovil Svet Evrope, v poročilu z dne 15. maja 2018 opozorila na porast desničarskega ekstremizma in neofašizma na Hrvaškem(16);

AF.  ker so tudi v Evropskem parlamentu zastopane odkrito rasistične, ksenofobne in nestrpne stranke, ki širijo sovraštvo na različnih sestankih v Parlamentu in zunaj njega;

AG.  ker se v Rigi vsako leto 16. marca zbere na tisoče ljudi ob dnevu latvijske legije, da bi počastili Latvijce, ki so opravljali vojaško službo v oboroženih silah Waffen-SS;

AH.  ker je bila zaradi videoposnetka oborožene milice v Sloveniji, objavljenega na družbenih omrežjih, nedavno prijet nekdanji predsedniški kandidat in vodja skrajnodesničarskega gibanja Zedinjena Slovenija Andrej Šiško, jasno razpoznaven kot vodja enote na posnetku;

AI.  ker je madžarski predsednik vlade Viktor Orban v svojem govoru z dne 21. junija 2017 nacističnega kolaboranta Miklósa Horthya hvalil kot „izjemnega državnika“;

AJ.  ker italijanska stranka Liga toži poslanko Evropskega parlamenta Cécile Kyenge, ker jo je označila kot rasistično;

AK.  ker je bil podpredsednik bolgarske vlade Valerij Simeonov 25. oktobra 2017 pred okrožnim sodiščem v Bolgariji obsojen zaradi sovražnega govora proti Romom v civilni zadevi, ki sta jo vložila bolgarska novinarja Kremena Budinova in Ognjan Isaev;

AL.  ker je predsednik ukrajinskega parlamenta Andrej Parubij 4. septembra 2018 na televiziji izjavil, da je bil Adolf Hitler „velika oseba, ki je izvajala neposredno demokracijo“; ker so v Ukrajini C14 in druge skrajnodesničarske skupine, kot so Nacionalna milica, povezana z regimentom Azov, Desni sektor, Karpatska mreža in druge, v letu 2018 večkrat napadle skupine Romov ter protifašistične demonstracije, seje mestnih svetov, prireditev pod okriljem Amnesty International, umetniške razstave, prireditve skupnosti LGBTQI in okoljevarstvenike; ker ukrajinsko ministrstvo za mladino in šport financira neonacistično skupino C14, da bi ta po državi spodbujala „nacionalne projekte za domoljubno vzgojo“; ker organizacija Amnesty International opozarja, da „se Ukrajina potaplja v kaos nenadzorovanega nasilja, ki ga predstavljajo radikalne skupine in njihova popolna nekaznovanost. V teh okoliščinah se v tej državi tako rekoč nihče ne more počutiti varno“(17);

1.  ostro obsoja in obžaluje teroristične napade, umore, nasilne fizične napade in pohode neofašističnih in neonacističnih organizacij, ki so se zgodili v več državah članicah;

2.  je globoko zaskrbljen zaradi naraščajoče normalizacije fašizma, rasizma, ksenofobije in drugih oblik nestrpnosti v Evropski uniji ter ga vznemirjajo poročila iz nekaterih držav članic o tem, da politični voditelji, politične stranke in organi pregona prikrito sodelujejo z neofašisti in neonacisti;

3.  opozarja na grozljive posledice nacizma in fašizma v Evropi;

4.  poziva države članice, naj razmislijo o odvzemu vseh uradnih časti, podeljenih neofašistom;

5.  še zlasti je zaskrbljen zaradi neofašističnega nasilja, ki je umerjeno proti posameznim skupinam, kot so temnopolti Evropejci ali osebe afriškega porekla, Judje, muslimani, Romi, državljani tretjih držav, osebe LGBTQI, invalidi, brezdomci, feministke in feministi;

6.  je globoko zaskrbljen, ker neofašistične stranke in gibanja uporabljajo izraz „ideologija spolov“, ki je namenjen spodbujanju nasilja in sovraštva proti feminističnemu gibanju, hkrati pa povzroča napačno razumevanje feminizma, ki temelji na enakosti in pravicah;

7.  poudarja, da nasilje, ki ga izvajajo neofašistične skupine v Evropi, spremlja porast protidemokratičnih ukrepov, omejevanje pravic, preganjanje ter kriminalizacija dejavnosti in boj socialnih gibanj, sindikatov ter naprednih in demokratičnih sil;

8.  opozarja, da sta fašistična ideologija in nestrpnost vedno povezani z napadom na demokracijo;

9.  je globoko zaskrbljen, ker neofašistične in neonacistične skupine v nekaterih državah članicah delujejo nekaznovano, in poudarja, da lahko prav občutek, da se jim nič ne more zgoditi, eden od razlogov, ki pojasnjujejo zaskrbljujoče povečanje števila nasilnih dejanj nekaterih skrajnodesničarskih organizacij;

10.  meni, da so med temeljnimi vzroki za okrepitev neofašistične ideologije in skupin: politike, ki poslabšujejo socialnoekonomski položaj delavcev in ljudi nasploh, povečevanje socialne neenakosti, nespoštovanje mednarodnega prava in Ustanovne listine OZN ter širjenje rasističnih in ksenofobnih idej v uradne politike, zlasti v EU;

11.  meni, da so demokracija, strpnost, kultura in solidarnost temelj za dobro sobivanje in krepitev prijateljskih vezi med državami in narodi v Evropi;

12.  seznanjen je z zaskrbljujočo težnjo neofašističnih in neonacističnih skupin, da uporabljajo družbene medije in internet za organizacijo in usklajevanje po vsej Evropski uniji;

13.  ostro obsoja napad skupine CasaPound na poslanko Evropskega parlamenta Eleonoro Forenza, njenega pomočnika Antonia Perilla in druge udeležence protifašističnih in protirasističnih demonstracij 21. septembra 2018 v Bariju v Italiji;

14.  zahteva, naj grška policija izvede celovito preiskavo umora Zaka Kostopulosa in grdega ravnanja z njim, tako da bodo proti vsem odgovornim uveden sodni postopek, pa naj gre za civiliste ali policiste; poziva grške organe, naj takoj sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da bodo policisti vedno ravnali v skladu z zakonom;

15.  pozdravlja sklep sodišča na Finskem o prepovedi Nordijskega odporniškega gibanja;

16.  pozdravlja, da je nemški zvezni svet predlagal zveznemu ustavnemu sodišču, naj prepove skrajnodesničarsko Nacionalno demokratično stranko;

17.  pozdravlja odločitev španskega kongresa o sprejetju predloga o prekopu Francisca Franca iz grobnice pri vojaškem spomeniku Dolina padlih, kamor romajo skrajni desničarji; poziva španske organe, naj odstranijo vse preostale simbole ali spomenike, ki poveličujejo vojaško vstajo, državljansko vojno in Francovo diktaturo, ter zahteva, naj tiste spomenike, ki jih ni mogoče odstraniti, tako kontekstualizirajo in ponovno razložijo, da bodo lahko prispevali k ozaveščanju javnosti in spominu na preteklost;

18.  poziva države članice, naj odločno obsodijo in sankcionirajo kazniva dejanja iz sovraštva, sovražni govor in prevalitev krivde, ki jih na vseh ravneh in v vseh vrstah medijev izvajajo politiki in javni uslužbenci, saj s tem neposredno normalizirajo in krepijo sovraštvo in nasilje v družbi;

19.  poziva države članice, naj sprejmejo nadaljnje ukrepe za preprečevanje, obsojanje in boj proti sovražnemu govoru in kaznivim dejanjem iz sovraštva;

20.  poziva države članice, naj preiskujejo in preganjajo kazniva dejanja iz sovraštva in izmenjujejo dobre prakse za ugotavljanje in preiskovanje kaznivih dejanj iz sovraštva, vključno s tistimi, ki jih izrecno povzročajo različne oblike ksenofobije;

21.  poziva države članice, naj načrtujejo in zagotovijo ustrezno pravno, psihološko in premoženjsko podporo žrtvam rasističnih in kaznivih dejanj iz sovraštva in ksenofobije ter zaščito vseh prič pred storilci, pa naj gre za civiliste ali policiste;

22.  poziva države članice, naj v okviru policijskih sil ustanovijo enote za boj proti kaznivim dejanjem iz sovraštva; poziva policijske sile, naj zagotovijo, da njihovo osebje ne bo sodelovalo pri rasističnih, ksenofobnih ali diskriminatornih dejanjih in da se vsako tako storjeno dejanje preišče, proti odgovornim pa uvedejo sodni postopki;

23.  poziva Komisijo in države članice, naj se borijo proti sovražnemu govoru in kaznivim dejanjem iz sovraštva, ter k tesnemu sodelovanju med državami članicami in organizacijami civilne družbe pri ugotavljanju in boju proti sovražnemu govoru in kaznivim dejanjem iz sovraštva;

24.  podpira in odobrava skupnosti in organizacije civilne družbe, ki se borijo proti fašizmu, rasizmu, ksenofobiji in drugim oblikam nestrpnosti, ter poziva, naj se jih zaščiti;

25.  poziva, da je potrebna prečiščena zakonodaja EU na področju boja proti diskriminaciji, vključno s prenosom/izvajanjem obstoječe zakonodaje in sprejetjem nove zakonodaje, tudi direktive o enakem obravnavanju;

26.  opozarja, da Okvirni sklep Sveta 2008/913/PNZ o boju proti nekaterim oblikami in izrazom rasizma in ksenofobije s kazensko-pravnimi sredstvi določa pravno podlago za nalaganje kazni pravnim osebam, ki javno spodbujajo nasilje ali sovraštvo proti manjšinski skupini; želi opomniti, da te kazni zajemajo: izključitev iz državnih ugodnosti, prepoved opravljanja poslovnih dejavnosti, uvedbo sodnega nadzora in izdajo naloga za likvidacijo. opozarja, da bi morale države članice okvirni sklep Sveta začeti izvajati do 28. novembra 2010;

27.  poziva Komisijo, naj posodobi poročilo iz leta 2014 o izvajanju zgoraj navedenega okvirnega sklepa Sveta in začne postopek za ugotavljanje kršitev proti državam članicam, ki se niso uskladile z določbami sklepa;

28.  poziva države članice, naj poskrbijo za spoštovanje določb okvirnega sklepa Sveta, da bi se borile proti organizacijam, ki širijo sovražni govor in nasilje v javnih prostorih in na spletu, in sicer z nalaganjem kazni, ki jih določa okvirni sklep Sveta, ter naj prepovedo neofašistične in neonacistične skupine ter vse druge ustanove ali združenja, ki slavijo in poveličujejo nacizem in fašizem, pri čemer je treba spoštovati nacionalni pravni red in pristojnosti;

29.  poziva k nacionalnim akcijskim načrtom proti fašizmu, rasizmu, ksenofobiji in drugim oblikam nestrpnosti;

30.  poziva k pravočasnemu sodelovanju med organi pregona, sodnimi organi in organizacijami civilne družbe v boju proti fašizmu, rasizmu, ksenofobiji in drugim oblikam nestrpnosti;

31.  poziva države članice, naj sodelujejo v boju proti fašizmu, rasizmu, ksenofobiji in drugim oblikam nestrpnosti;

32.  poziva države članice, naj zagotovijo obvezno, na človekovih pravicah temelječe in storitveno usmerjeno delovno usposabljanje za uslužbence organov kazenskega pregona in sodne uradnike na vseh stopnjah;

33.  poziva države članice, naj zagotovijo obvezno usposabljanje za osebe, zaposlene na področju javne radiotelevizije in v medijih, da bi se seznanile z izzivi in diskriminacijo, s katerimi se soočajo žrtve neofašističnih in neonacističnih organizacij;

34.  poziva države članice, naj vzpostavijo nacionalne „programe izstopa“ za pomoč posameznikom pri zapuščanju nasilnih neofašističnih in neonacističnih skupin; poudarja, da bi morali ti programi bistveno presegati posamična posredovanja in bi morali vključevati dolgoročno podporo za osebe, ki imajo težave pri iskanju zaposlitve, premestitvi ter oblikovanju novih in varnih družbenih mrež;

35.  poudarja, da je ozaveščenost o preteklosti eden od predpogojev za preprečevanje takih kaznivih dejanj v prihodnosti in da ima pomembno vlogo pri vzgoji mlajših generacij; poudarja, da je zmanjševanje pomena nacističnih zločinov prvi korak k ponovnemu obujanju idej iz te dobe;

36.  poziva k skupni kulturi spomina, ki bo zavračala fašistične zločine iz preteklosti; je globoko zaskrbljen, ker mlajše generacije v Evropi in drugje občutijo vedno manjšo zaskrbljenost glede zgodovine fašizma in torej lahko postanejo ravnodušne do novih groženj;

37.  spodbuja države članice, naj podpirajo izobraževanje večinske družbe o raznovrstnosti naše družbe, naši skupni zgodovini, vključno z grozotami druge svetovne vojne, kot je holokavst, in o dolgoletnem sistemskem razčlovečenju njegovih žrtev;

38.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji, Svetu ter vladam in parlamentom držav članic in Svetu Evrope.

(1)

UL L 180, 19.7.2000, str. 22.

(2)

UL L 328, 6.12.2008, str. 55.

(3)

UL L 315, 14.11.2012, str. 57.

(4)

UL L 317, 4.11.2014, str. 1.

(5)

Poročilo o stanju in trendih na področju terorizma v Evropski Uniji za leto 2018 (TESAT 2018), Europol.

(6)

Poročilo o stanju in trendih na področju terorizma v Evropski Uniji za leto 2018 (TESAT 2018), Europol.

(7)

Poročilo o stanju in trendih na področju terorizma v Evropski Uniji za leto 2018 (TESAT 2018), Europol.

(8)

Poročilo RVRN za leto 2017, 28. marec 2018.

(9)

http://www.eatg.org/news/we-call-on-the-authorities-to-ensure-that-justice-for-zak-kostopoulos-is-done/

(10)

Članek v časopisu Guardian z dne 3. avgusta 2018, naslovljen „Warning of ‘dangerous acceleration’ in attacks on immigrants in Italy“ (Opozorilo pred nevarnim naraščanjem števila napadov na priseljence v Italiji).

(11)

Članek v časopisu Figaro z dne 20. oktobra 2017, naslovljen „Poitiers : prison avec sursis pour les ,identitaires‘ qui avaient occupé une mosquée“ (Poitiers: pogojna kazen za pripadnike gibanja Génération Identitaire, ki so zavzeli mošejo) (posodobljeno 7. decembra 2017).

(12)

Članek v časopisu Le Monde z dne 4. septembra 2018, naslovljen „Ce que révèle l’enquête sur les projets d’attentats de l’ultradroite visant des musulmans“ (Razkritja preiskave o načrtih skrajne desnice za napade na muslimane) (posodobljeno 5. septembra 2018).

(13)

Članek na spletnem mestu Mediapart z dne 9. aprila 2018, naslovljen „Forces de l’ordre liées à l’ultra-droite violente: la DGSI s’inquiète“ (Organi reda povezani z nasilno skrajno desnico: obveščevalna služba je zaskrbljena).

(14)

Članek v časopisu Le Figaro z dne 18. oktobra 2017, naslovljen „Visé par un projet d’attentat, Mélenchon veut des sanctions contre l’Action française“ (Ker je bil načrtovan napad na Jean-Luca Mélenchona, ta zahteva sankcije proti skupini Action française) (posodobljeno 19. oktobra 2017).

(15)

Poročilo organizacije SOS Racismo za leto 2016.

(16)

Poročilo ECRI v okviru Sveta Evrope o Hrvaški (peti krog spremljanja), 15. maj 2018..

(17)

Objava na blogu organizacije Atlantic Council z dne 20. junija 2018.

Zadnja posodobitev: 22. oktober 2018Pravno obvestilo