Postopek : 2018/2858(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0484/2018

Predložena besedila :

B8-0484/2018

Razprave :

Glasovanja :

PV 25/10/2018 - 13.13

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0429

PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 450kWORD 56k
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0484/2018
17.10.2018
PE624.175v01-00
 
B8-0484/2018

k vprašanju za ustni odgovor B8-0410/2018

v skladu s členom 128(5) Poslovnika


o dobrobiti živali, uporabi protimikrobnih zdravil in okoljskem vplivu industrijske reje brojlerjev (2018/2858(RSP))


Anja Hazekamp, Stefan Eck, Kateřina Konečná, Patrick Le Hyaric, Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis), Merja Kyllönen, Stelios Kuloglu (Stelios Kouloglou), Marisa Matias, Maria Lidia Senra Rodríguez, Paloma López Bermejo v imenu skupine GUE/NGL
Keith Taylor, Thomas Waitz, Maria Heubuch, Martin Häusling, Yannick Jadot, Marco Affronte, Michèle Rivasi, Pascal Durand, Philippe Lamberts, Karima Delli, Eva Joly, Linnéa Engström, Jakop Dalunde, Margrete Auken, Sven Giegold, Ska Keller, Igor Šoltes, Florent Marcellesi, Bart Staes, Tilly Metz, Bronis Ropė, Ana Miranda, Jordi Solé, Heidi Hautala, Bodil Valero, Julia Reda, Judith Sargentini, Molly Scott Cato, Michel Reimon, Klaus Buchner, Bas Eickhout v imenu skupine Verts/ALE
Karin Kadenbach, Pavel Poc, Jytte Guteland, Maria Noichl, Miriam Dalli, Jeppe Kofod, David Martin, Julie Ward, Kathleen Van Brempt, Miltiadis Kirkos (Miltiadis Kyrkos) v imenu skupine S&D
Eleonora Evi, Marco Zullo, Piernicola Pedicini, Rosa D’Amato, Isabella Adinolfi, Laura Agea v imenu skupine EFDD

Resolucija Evropskega parlamenta  o dobrobiti živali, uporabi protimikrobnih zdravil in okoljskem vplivu industrijske reje brojlerjev (2018/2858(RSP))  
B8-0484/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 98/58/ES z dne 20. julija 1998 o zaščiti rejnih živali(1),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2007/43/ES z dne 28. junija 2007 o določitvi minimalnih pravil za zaščito piščancev, ki se gojijo za proizvodnjo mesa (v nadaljnjem besedilu: direktiva o brojlerjih)(2),

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 543/2008 z dne 16. junija 2008 o uvedbi podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 glede tržnih standardov za perutninsko meso(3),

–  ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 7. aprila 2016 o učinku genske selekcije na dobrobit piščancev, ki se gojijo za proizvodnjo mesa (COM(2016)0182),

–  ob upoštevanju študije Komisije z dne 21. novembra 2017 o uporabi Direktive Sveta 2007/43/ES in razvoju kazalnikov dobrobiti,

–  ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 13. aprila 2018 o uporabi Direktive 2007/43/ES in njenem vplivu na dobrobit piščancev, ki se gojijo za proizvodnjo mesa, ter razvoju kazalnikov dobrobiti (COM(2018)0181),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1099/2009 z dne 24. septembra 2009 o zaščiti živali pri usmrtitvi(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2018 o evropskem akcijskem načrtu „eno zdravje“ zoper odpornost proti antimikrobikom(5),

–  ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 19. decembra 2013 o različnih metodah omamljanja perutnine (COM(2018)0915),

–  ob upoštevanju študije Komisije z dne 9. novembra 2017 o pripravi dobrih praks glede zaščite živali pri usmrtitvi,

–  ob upoštevanju študije Komisije o izvedljivosti z dne 26. januarja 2009 o označevanju dobrobiti živali in vzpostavitvi referenčnega centra Skupnosti za zaščito in dobrobit živali (1. del: označevanje dobrobiti živali),

–  ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu, Evropskem ekonomsko-socialnem odboru in Odboru regij z dne 28. oktobra 2009 o možnostih označevanja dobrega počutja živali in vzpostavitvi evropske mreže referenčnih centrov za zaščito in dobro počutje živali (COM(2009)0584);

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 28. oktobra 2009 z naslovom Poročilo o oceni učinka, ki je priloženo poročilu Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskem ekonomsko-socialnem odboru in Odboru regij o možnostih označevanja dobrega počutja živali in vzpostavitvi evropske mreže referenčnih centrov za zaščito in dobro počutje živali (SEC(2009)1432);

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o prenosljivih boleznih živali in o spremembi ter razveljavitvi določenih aktov na področju zdravja živali („Pravila o zdravju živali“)(6),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih („Uredba o uradnem nadzoru“)(7),

–  ob upoštevanju posebnih raziskav Eurobarometra 270 in 450 o odnosu državljanov EU do dobrobiti živali in odnosu potrošnikov EU do označevanja živalskih proizvodov glede na način proizvodnje,

–  ob upoštevanju znanstvenih mnenj in poročil o posledicah genske selekcije, živinoreje, nastanitve brojlerjev in plemenskih brojlerjev na zdravje in dobrobit živali ter kazalnikov dobrobiti in stresne odpornosti brojlerjev, ki jih je objavila Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) kot odgovor na vprašanja EFSA-Q-2012–01002(8), EFSA-Q-2012–00670(9), EFSA-Q-2011–00915(10), EFSA-Q-2009–00798(11), EFSA-Q-2009–00504(12), EFSA-Q-2009–00505(13), EFSA-Q-2009–00796(14), EFSA-Q-2009–00797(15),

–  ob upoštevanju znanstvenih mnenj in poročil o tveganjih za javno zdravje, povezanih s prisotnostjo Campylobacterja spp. in Salmonelle spp. v proizvodnji mesa brojlerjev, ki jih je EFSA objavila kot odgovor na vprašanja EFSA-Q-2008–293(16), EFSA-Q-2009–00233(17), EFSA-Q-2010–00687(18), EFSA-Q-2008–416A(19), EFSA-Q-2008 — 416B(20), EFSA-Q-2008–469(21), EFSA-Q-2006 — 040(22), EFSA-Q-2006–046(23),

–  ob upoštevanju zbirnega poročila Evropske unije o odpornosti proti antimikrobikom pri zoonotskih bakterijah in indikatorskih bakterijah pri ljudeh, živalih in živilih v letih 2014 in 2016, ki sta ga objavila EFSA in Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) kot odgovor na vprašanji EFSA-Q-2015–00088(24), EFSA-Q-2016–00622(25),

–  ob upoštevanju vprašanja za Komisijo  o dobrobiti živali, uporabi protimikrobnih zdravil in okoljskem vplivu industrijske reje brojlerjev  (O-000095/2018 – B8-0410/2018),

–  ob upoštevanju člena 128(5) in člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker je v Evropski uniji vsako leto v prehrambene namene zaklanih približno sedem milijard brojlerjev(26);

B.  ker je velika večina brojlerjev vzrejena v klasičnih sistemih industrijske vzreje, kjer je več deset tisoč(27) ptic v utesnjenih pogojih, brez možnosti za obogatitev, brez izhoda na prosto ali naravne svetlobe in pri visokih koncentracijah zdravju škodljivih plinov; ker so takšni pogoji slabi za zdravje živali in ljudi ter onesnažujejo okolje;

C.  ker je genska izbira brojlerjev za hitro rast po ugotovitvah agencije EFSA pomemben dejavnik, ki ogroža zdravje in dobrobit teh živali ter je odgovoren za šepavost, odpoved krvnega obtoka in visoko umrljivost;

D.  ker manj kot 5 % brojlerjev v EU pripada počasneje rastočim pasmam, ki so povezane z boljšo kakovostjo življenja in boljšim zdravjem; ker 40 % brojlerjev redijo pri gostoti 34–39 kg/m2, 26 % pa do 42 kg/m2, čeprav naj bi v skladu z Direktivo 2007/43/ES znašala manj kot 33 kg/m2;

E.  ker se kazalniki o dobrobiti živali ob zakolu, ki jih določa direktiva o brojlerjih, pogosto premalo in nedosledno uporabljajo v državah članicah;

F.  ker lahko odločni ukrepi za dobrobit brojlerjev, ki jih je opredelila agencija EFSA(28), pripomorejo k izboljšanju dobrobiti brojlerjev na kmetiji, med prevozom in v času zakola;

G.  ker omamljanje v vodni kopeli s pritrjevanjem živih piščancev na obešala z glavo navzdol predstavlja hudo in nepotrebno tveganje za dobrobit živali, pa tudi za zdravje delavcev; ker zaradi trenutno dovoljenih električnih parametrov lahko pride od nepravilnega omamljanja velikega števila živali(29);

H.  ker so hlevski požari v Evropski uniji vse pogostejši;

I.  ker se lahko z uporabo sistemov kmetovanja in pasem brojlerjev, ki omogočajo večjo dobrobit živali, izboljšajo rezultati na področju zdravja in dobrobiti živali in s tem prispeva k zmanjšanju potreb po antimikrobikih, hkrati pa zagotavlja visoka kakovost proizvodov;

J.  ker nezadostna dobrobit zaradi visoke gostote živali(30) in toplotnega stresa(31) lahko povzroči hormonske, fiziološke in imunološke pomanjkljivosti in brojlerje naredi bolj dovzetne za bolezni;

K.  ker so nizki standardi dobrobiti živali v povezavi z varnostjo hrane in učinki na zdravje ljudi in živali pomemben razlog za zaskrbljenost o dobrobiti živali;

L.  ker pojav multirezistentnih zoonotskih sevov bakterij Campylobacter spp. in Salmonella spp. na farmah brojlerjev in mesu brojlerjev po poročanju agencije EFSA in Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni(32) vse bolj ogroža javno zdravje;

M.  ker praksa redčenja, ki pomeni odstranitev dela jate pred koncem rejnega obdobja, da bi se povečala teža preostalih piščancev, po poročanju agencije EFSA(33) pomeni 25 % večje tveganje za okužbo mesa z bakterijo Campylobacter spp.;

N.  ker valilnice in in starševske jate niso vključene v direktivo o brojlerjih in se zato pri njih ne nadzira zdravja in dobrobiti živali, čeprav pogoji v valilnicah in starševskih jatah vplivajo na zdravje in umrljivost v farmah brojlerjev;

O.  ker rezultati najnovejšega posebnega Eurobarometra o dobrobiti živali kažejo, da več kot 50 % evropskih državljanov pri nakupu živalskih proizvodov išče informacije o načinu vzreje in bi bili pripravljeni plačati več za večjo dobrobit živali; ker več kot 80 % evropskih državljanov želi, da se v EU poveča dobrobit rejnih živali;

P.  ker bi po poročilu Komisije z dne 28. oktobra 2009 (COM (2009)0584) boljše obveščanje potrošnikov o vzreji živali povečalo preglednost in bi lahko spodbujalo večjo dobrobit živali v kmetijskih praksah;

Q.  ker je terminologija za označevanje perutninskega mesa, ki jo dovoljujejo veljavni tržni standardi za perutnino, prostovoljna in potrošnikom ne zagotavlja popolne preglednosti glede metode proizvodnje;

R.  ker so kmetje v EU in nevladne organizacije izrazile zaskrbljenost zaradi socialnih in okoljskih učinkov uvoza poceni proizvedenega piščančjega mesa in zavajajočega označevanja piščančjega mesa, ki se predeluje v Evropski uniji, vendar izvira iz tretjih držav, kot je Ukrajina;

1.  je zaskrbljen zaradi povečanje števila multirezistentnih povzročiteljev zoonoz, ki so običajno prisotni pri reji brojlerjev, kot so bakterije Campylobacter spp., Salmonella spp. in E. coli(34);

2.  poziva Komisijo, naj oblikuje politike za spodbujanje uporabe alternativnih sistemov reje brojlerjev, s posebnim poudarkom na uporabi tradicionalnih pasem brojlerjev in/ali pasem, ki omogočajo večjo dobrobit živali;

3.  je zaskrbljen, da je poročilo Komisije o vplivu direktive o brojlerjih na dobrobit živali pokazalo, da prevladuje visoka gostota naseljenosti, ki je višja od splošnega pravila 33 kg/m2, in da ni ugotoviti izboljšanja glede spremljanih parametrov, tudi ne glede kazalnikov dobrobiti živali, ki se pogosto premalo in nedosledno uporabljajo v državah članicah;

4.  poziva države članice, naj bolje izvajajo in izvršujejo veljavna pravila o dobrobiti brojlerjev;

5.  poziva Komisijo, naj pripravi trdne in preverjene kazalnike dobrobiti brojlerjev in starševskih jat, vključno s smernicami za najboljše razpoložljive prakse za valilnice, ki bodo temeljili na mnenjih agencije EFSA ter z njimi povezanih znanstvenih in tehničnih dokazov;

6.  poziva Komisijo, naj postopno opusti rejo hitro rastočih pasem piščancev s skrajnimi stopnjami rasti, ki ogroža dobrobit brojlerjev;

7.  poziva Komisijo in države članice, naj preučijo možnosti za povečanje deleža perutnine iz proste reje z namenom, da se vsaki živali zagotovi vsaj reden dostop do dnevne svetlobe in omogoči izražanje specifičnih vedenjskih vzorcev;

8.  poziva Komisijo in države članice, naj obravnavajo problem hlevskih požarov, tako da spodbujajo dobre prakse in uvedejo zahteve glede požarne varnosti, ki bodo zagotavljale, da bodo lahko živali v primeru požara pobegnile iz hleva;

9.  poziva Komisijo, naj določi pravila za postopno odpravo pritrjevanja živih živali na obešala z glavo navzdol in omamljanja v električni vodni kopeli, ter namesto tega spodbuja uporabo učinkovitih humanih in higieničnih metod omamljanja;

10.  poziva agencijo EFSA, naj pripravi mnenje o razširjenosti in dejavnikih tveganja za bakterije Campylobacter spp., Salmonella spp. in E. coli, ki so odporne na protimikrobna zdravila in imajo zoonotski potencial;

11.  poziva Komisijo, naj pripravi časovni načrt za uvedbo alternativnih in manjših sistemov vzreje brojlerjev, ki zagotavljajo večjo dobrobit živali in/ali uporabo tradicionalnih vrst brojlerjev, s posebnim poudarkom na zmanjšanju pogostosti in razširjenosti povzročiteljev zoonoz s protimikrobno odpornostjo in zmanjševanju uporabe protimikrobnih sredstev, ki so pomembna za zdravje ljudi, v skladu z akcijskim načrtom „eno zdravje“ proti protimikrobni odpornosti in predpisom o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini;

12.  poziva Komisijo, naj spremeni standarde za trženje perutnine in za zagotovitev preglednosti za potrošnike v ustreznem časovnem obdobju uvede obvezno označevanje piščančjega mesa, mesnih izdelkov in pripravkov glede na postopek proizvodnje (podobno sistemu za označevanje jajc), državo izvora, dobrobit živali, učinke na zdravje in ekološki odtis;

13.  poudarja, da se je povečal uvoz piščančjega mesa iz držav z nižjimi okoljskim in socialnimi standardi ter standardi varnosti hrane in dobrobiti živali; poziva Komisijo, naj zagotovi, da so uvoženo piščančje meso, mesni izdelki in pripravki proizvedeni v skladu s standardi Unije na področju okolja, socialne varnosti, varnosti hrane in dobrobiti živali;

14.  poziva Komisijo, naj v ustreznem roku revidira Direktivo Sveta 2007/43/ES, da se uvedejo posebni kazalniki dobrobiti živali, ki se uporabljajo v valilnicah in za zaščito plemenskih brojlerjev, da se v skladu s členom 21(8)(e) in Uredbe (EU) 2017/625 določi vrsta obveznih in potrjenih kazalnikov dobrobiti živali za spremljanje dobrobiti posameznih piščancev na kmetiji (vključno s starševskimi jatami) in ob zakolu, ter da se v skladu s členom 96(b) sprejmejo izboljšani okoljski standardi in standardi vzreje (vključno z uporabo pasem, ki omogočajo večjo dobrobit, manjšo gostoto živali brez odstopanj, prepoved redčenja več kot enkrat po jati, zagotavljanjem ustreznih elementov obogatitve, dovolj naravne svetlobe in prostora za gred ter strožjih parametrov kakovosti zraka);

15.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1)

UL L 221, 8.8.1998, str. 23.

(2)

UL L 182, 12.7.2007, str. 19.

(3)

UL L 157, 17.6.2008, str. 46.

(4)

UL L 303, 18.11.2009, str. 1.

(5)

Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0354.

(6)

UL L 84, 31.3.2016, str. 1.

(7)

UL L 95, 7.4.2017, str. 1.

(8)

EFSA Journal 2013; 11(7):3299.

(9)

Povezane objave EFSA 2012:EN-341.

(10)

Povezane objave EFSA 2012:EN-295.

(11)

EFSA Journal 2010; 8(7):1670.

(12)

EFSA Journal 2010; 8(7):1666.

(13)

EFSA Journal 2010; 8(7):1667.

(14)

Tehnično poročilo, ki so ga EFSA predložili Institut National de la Recherche Agronomique, Animal Sciences Group of Wageningen UR in Agence Française de Sécurité Sanitaire des Aliments z naslovom „Toward an Information System on Broiler Welfare: Genetic selection Aspects“ (Oblikovanje informacijskega sistema za dobrobit brojlerjev: vidiki genske selekcije), 11. maj 2010.

(15)

EFSA Journal 2009; 7(12):1439.

(16)

EFSA Journal 2011; 9(7):2106.

(17)

EFSA Journal 2011; 9(4):2105.

(18)

EFSA Journal 2011; 9(2):2017.

(19)

EFSA Journal 2010; 8(03):1503.

(20)

EFSA Journal 2010; 8(8):1522.

(21)

EFSA Journal 2010; 8(1):1437.

(22)

Poročilo delovne skupine o podatkovni zbirki za zoonoze o analizi razširjenosti salmonele v brojlerskih jatah vrste Gallus gallus, del A, The EFSA Journal (2007) 98, 1–85.

(23)

Poročilo vključuje predlog za usklajeno shemo spremljanja protimikrobne odpornosti salmonele pri perutnini (Gallus gallus), puranih in prašičih ter Campylobacterja jejuni in C. coli pri brojlerjih [2007], The EFSA Journal (2007) 96, 1–46.

(24)

EFSA Journal 2016; 14(2):4380.

(25)

EFSA Journal 2018;16(2):5182.

(26)

Eurostat, statistika o zakolu vseh vrst po državah, 2014.

(27)

Germán Giner Santonja, Konstantinos Georgitzikis, Bianca Maria Scalet, Paolo Montobbio, Serge Roudier, Luis Delgado Sancho, Best Available Techniques (BAT) Reference Document for the Intensive Rearing of Poultry or Pigs (Najboljše razpoložljive tehnike, referenčni dokument za intenzivno rejo perutnine in prašičev), 2017.

(28)

EFSA Journal 2012; 10(6):2767.

(29)

Evropska komisija, pregledno poročilo o revizijah Urada za prehrano in veterinarstvo za oceno uradnega nadzora dobrobiti živali ob zakolu, ki je bila izvedena v državah članicah v obdobju 2015–2016.

(30)

Özcan Cengiz, Bekir Hakan Kökassal, Onur Tatlı, Eren kuter, MAYAir Ahsan, Gülle en Güven, Ömer Sevim, Sact F Billigi, Ahmet Gökhan, Öenol, Supplemental boric acid does not prevent the development of footpad dermatitis in broilers subjected to high stocking density (Dodatna borova kislina ne preprečuje razvoja dermatitisa pri brojlerjih, ki so izpostavljeni visoki gostoti živali), Poultry Science, pey337, 14. avgust 2018.

(31)

Lara, L.J., Rostagno, M.H., Impact of Heat Stress on Poultry Production (Vpliv toplotnega stresa na proizvodnjo perutnine), Animals, 2013, 3, 356-369.

(32)

EFSA Journal 2018;16(2):5182.\\tradstudiopproj\PPROJ_WF$\WF_VE\Unit Projects\@REs\Project 5\en-GB\EFSA Journal 2018;16(2):5182.

(33)

EFSA Journal 2010; 8(03):1503.

(34)

EFSA Journal 2018;16(2):5182.

 

Zadnja posodobitev: 22. oktober 2018Pravno obvestilo