Postopek : 2018/2858(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0485/2018

Predložena besedila :

B8-0485/2018

Razprave :

Glasovanja :

PV 25/10/2018 - 13.13
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0429

PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 424kWORD 53k
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0484/2018
17.10.2018
PE624.177v01-00
 
B8-0485/2018

k vprašanju za ustni odgovor B8-0410/2018

v skladu s členom 128(5) Poslovnika


o dobrobiti živali, uporabi protimikrobnih zdravil in okoljskem vplivu industrijske reje brojlerjev (2018/2858(RSP))


Herbert Dorfmann v imenu skupine PPE

Resolucija Evropskega parlamenta o dobrobiti živali, uporabi protimikrobnih zdravil in okoljskem vplivu industrijske reje brojlerjev (2018/2858(RSP))  
B8-0485/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o prenosljivih boleznih živali in o spremembi ter razveljavitvi določenih aktov na področju zdravja živali („Pravila o zdravju živali“)(1),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih(2),

–  ob upoštevanju svežnja za higieno živil z dne 29. aprila 2004, in sicer uredb (ES) št. 852/2004(3), 853/2004(4) in 854/2004(5) Evropskega parlamenta in Sveta,

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2007/43/ES z dne 28. junija 2007 o določitvi minimalnih pravil za zaščito piščancev, ki se gojijo za proizvodnjo mesa (broilerjev)(6),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 29. junija 2017 z naslovom „Evropski akcijski načrt „eno zdravje“ zoper odpornost proti antimikrobikom“ (COM(2017)0339),

–  ob upoštevanju Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2017/302 z dne 15. februarja 2017 o določitvi zaključkov o najboljših razpoložljivih tehnikah (BAT) v skladu z Direktivo 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta za intenzivno rejo perutnine ali prašičev(7),

–  ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini z dne 10. septembra 2014 (COM(2014)0558),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. januarja 2012 o strategiji Evropske unije za zaščito in dobro počutje živali 2012–2015 (COM(2012)0006),

–  ob upoštevanju Evropske konvencije za zaščito rejnih živali,

–  ob upoštevanju Poročila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 13. aprila 2018 o uporabi Direktive 2007/43/ES in njenem vplivu na dobrobit piščancev, ki se gojijo za proizvodnjo mesa, ter razvoju kazalnikov dobrobiti (COM(2018)0181),

–  ob upoštevanju vprašanja za Komisijo  o dobrobiti živali, uporabi protimikrobnih zdravil in okoljskem vplivu industrijske reje brojlerjev (O-000095/2018 – B8-0410/2018),

–  ob upoštevanju člena 128(5) in člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker poročilo Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj in Organizacije OZN za prehrano in kmetijstvo o prihodnosti kmetijstva v letih 2018–2027 potrjuje, da perutninsko meso ostaja glavno gonilo rasti v celotni proizvodnji mesa; ker so nizki proizvodni stroški, visoke stopnje konverzije krme in nizke cene proizvodov prispevali k temu, da je perutnina najbolj priljubljena vrsta mesa med proizvajalci in potrošniki;

B.  ker uživanje perutninskega mesa v sklopu prehrane z velikim deležem zelenjave po nedavni študiji znižuje tveganje prekomerne telesne teže in debelosti, bolezni srca in ožilja ter sladkorne bolezni tipa 2(8);

C.  ker proizvodnja v evropskem sektorju perutnine temelji na načelu „od vil do vilic“(9);

D.  ker je znano, da je Evropska unija eden od najbolj zavzetih in vodilnih akterjev na področju zakonodaje o dobrobiti živali(10);

E.  ker je pomembno, da proizvajalci v državah članicah in EU spoštujejo ta pravila ter da Komisija in organi držav članic izvajajo na tem področju redne inšpekcijske preglede;

F.  ker svetovno povpraševanje po perutnini narašča hitreje od njene ponudbe; ker se za čas med letoma 2000 in 2050 predvideva 120-odstotno povečanje; ker se je zaradi povečane porabe perutnine povečala poraba mesa v EU (delež perutnine v skupni porabi mesa: 1964: 12.6 %, 2014: 31.4 %);

G.  ker so v zaključkih o najboljših razpoložljivih tehnikah (BAT), ki so bili določeni v Izvedbenem sklepu Komisije (EU) 2017/302 za intenzivno rejo perutnine ali prašičev določene tehnike in stroge omejitve emisij za zmanjšanje vpliva proizvodnje perutnine na okolje, zlasti emisij amonijaka, ki se pri proizvodnji brojlerjev sprošča v zrak(11);

H.  ker nedavne ocene okoljskega vpliva pridelave proizvodov živalskega porekla kažejo, da so emisije amonijaka in toplogrednih plinov najnižje pri perutnini(12);

I.  ker je raven uvoza v EU v sektorju perutninskega mesa višja kot v katerem koli drugem mesnem sektorju, zaradi česar 25 % perutninskih prsi, ki se porabijo v EU, prihaja iz tretjih držav, v katerih zakonodaja ni tako stroga;

J.  ker se večina uvoženega perutninskega mesa uporabi za gostinske storitve ali predelavo hrane, kjer podatki o poreklu mesa niso obvezni;

K.  ker uvoz iz Brazilije(13), Ukrajine(14) in Tajske(15) skupaj predstavlja 90 % uvoza iz tretjih držav in ker je GD Komisije za zdravje in varnost hrane v teh državah izvedel preglede, pri katerih so se pokazale pomembne pomanjkljivosti v proizvodnem procesu in spoštovanju zakonodaje EU;

1.  priznava zaključke poročila Komisije o uporabi Direktive 2007/43/ES in njenem vplivu na dobrobit piščancev, ki se gojijo za proizvodnjo mesa; poudarja, da sta take sisteme vzpostavili samo dve tretjini držav članic ter da je organom in rejcem uspelo izmeriti doseženi napredek in spoštovati standarde na podlagi dejanskih rezultatov na področju dobrega počutja brojlerjev, in sicer s štetjem dermatitisa stopalnih blazinic;

2.  meni, da je mogoče z rednimi inšpekcijskimi pregledi, ki jih izvajajo države članice in Komisija, zagotoviti, da proizvajalci perutnine v EU spoštujejo stroge standarde EU na področju varnosti živil, zdravja živali, okolja in dobrobiti živali v praksi; poziva Komisijo, naj poskrbi, da se bodo ti inšpekcijski pregledi redno izvajali po vsej EU;

3.  poudarja, da je izvajanje strogih obstoječih pravil EU najpomembnejši vidik na tem področju; poudarja, da bo Parlament podprl konkurenčno in trajnostno proizvodnjo perutninskega mesa po vsej EU;

4.  priznava prizadevanja, ki so jih kmetje v različnih državah članicah že vložili v dobrobit brojlerjev;

5.  poziva Komisijo, naj v interesu enakih konkurenčnih pogojev zagotovi usklajeno izvajanje določb iz direktive o dobrobiti brojlerjev v vseh državah članicah;

6.  poziva Komisijo, naj predlaga zakonodajo o obveznem označevanju porekla predelanih proizvodov, ki vsebujejo perutninsko meso, v trgovini na drobno, gostinstvu in gostinskih storitvah, da bi se lahko potrošniki ozaveščeno odločali;

7.  ugotavlja, da masovna živinoreja ni problematična niti z vidika trajnosti niti okolja, temveč je z njo pogosto lažje kriti stroške okoljskih tehnologij in zato povzroča manjše emisije na proizvedeno enoto kot živinoreja manjšega obsega(16);

8.  meni, da je protimikrobna odpornost svetovni problem, in ugotavlja, da evropski sektor perutnine in nacionalni organi izvajajo pobude za zmanjšanje uporabe antibiotikov s posodabljanjem perutninskih farm(17);

9.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo testiranje uvoženega perutninskega mesa iz tretjih držav skladno z zakonodajo EU na področju dobrobiti živali, varnosti hrane in okolja, s čimer bi zagotovili poštene in enake konkurenčne pogoje za proizvajalce v EU;

10.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1)

UL L 84, 31.3.2016, str. 1.

(2)

UL L 95, 7.4.2017, str. 1.

(3)

UL L 139, 30.4.2004, str. 1.

(4)

UL L 139, 30.4.2004, str. 55.

(5)

UL L 139, 30.4.2004, str. 206.

(6)

UL L 182, 12.7.2007, str. 19.

(7)

UL L 43, 21.2.2017, str. 231.

(8)

Marangoni F. idr., Role of poultry meat in a balanced diet aimed at maintaining health and wellbeing: an Italian consensus document (Vloga perutnine v uravnoteženi prehrani za zdravje in dobro počutje: italijanski dokument o soglasju), raziskava o hrani in prehrani. 2015; 59: 10.3402/fnr.v59.27606.

(9)

Kratki vodnik Evropskega parlamenta o varnosti hrane.

(10)

Broom, D. M., Animal Welfare in the European Union (Dobrobit živali v Evropski uniji), študija Odbora za peticije Evropskega parlamenta, Evropska unija, 2017.

(11)

UL L 43, 21.2.2017, str. 231 – glej razpredelnico 3.2.

(12)

Willems, O.W. idr., Aspects of selection for feed efficiency in meat producing poultry (Vidiki izbora za učinkovitost krme pri proizvodnji perutnine), World’s Poultry Science Journal 69:77-88, marec 2013.

(13)

Revizijsko poročilo Evropske komisije o Braziliji, Beef, horse and poultry meat - follow up of recommendations of audit report DG SANTE/2017-626 (Govedina, konjsko meso in perutnina – nadaljnji ukrepi po priporočilih iz revizijskega poročila GD SANTE/2017-626), 25. junij 2018.

(14)

Revizijsko poročilo Evropske komisije o Ukrajini, Poultry meat and products derived therefrom (Perutnina in perutninski proizvodi), 20. julij 2018.

(15)

Revizijsko poročilo Evropske komisije o Tajski, Poultry meat and products derived therefrom (Perutnina in perutninski proizvodi), 23. avgust 2018.

(16)

Von Witzke, H. idr., Societal benefits of modern poultry meat production in Germany and the EU (Družbene koristi sodobne proizvodnje perutninskega mesa v Nemčiji in EU), HFFA Research GmbH, Nemčija, 2017.

(17)

Francija: sporočilo za javnost agencije ANSES z dne 5. oktobra 2017 z naslovom „Protimikrobna odpornost pri zdravju živali: izpostavljenost živali protimikrobnim sredstvom se je v letu 2016 še naprej zmanjševala“.

Združeno kraljestvo: Publikacija Britanskega perutninskega sveta z dne 4. junija 2018 z naslovom „British poultry meat sector’s drive for excellence in bird health delivers again on antibiotic stewardship“ (Prizadevanje britanskega sektorja perutninskega mesa za odlično zdravje ptic znova prispevalo k odgovorni uporabi antibiotikov).

Zadnja posodobitev: 22. oktober 2018Pravno obvestilo