Postopek : 2018/2891(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0506/2018

Predložena besedila :

B8-0506/2018

Razprave :

Glasovanja :

PV 25/10/2018 - 13.20
CRE 25/10/2018 - 13.20

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0436

PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 349kWORD 55k
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0351/2018
22.10.2018
PE624.202v01-00
 
B8-0506/2018

ob zaključku razprave o izjavi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko

v skladu s členom 123(2) Poslovnika


o razmerah v Venezueli (2018/2891(RSP))


Dita Charanzová, Beatriz Becerra Basterrechea, Javier Nart, Petras Auštrevičius, Izaskun Bilbao Barandica, Martina Dlabajová, María Teresa Giménez Barbat, Marian Harkin, Nadja Hirsch, Ivan Jakovčić, Petr Ježek, Patricia Lalonde, Louis Michel, Urmas Paet, Maite Pagazaurtundúa Ruiz, Frédérique Ries, Robert Rochefort, Marietje Schaake, Jasenko Selimovic, Pavel Telička, Ivo Vajgl, Hilde Vautmans, Cecilia Wikström v imenu skupine ALDE

Resolucija Evropskega parlamenta o razmerah v Venezueli (2018/2891(RSP))  
B8-0506/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Venezueli, zlasti tistih z dne 27. februarja 2014 o razmerah v Venezueli(1), z dne 18. decembra 2014 o preganjanju demokratične opozicije v Venezueli(2), z dne 12. marca 2015 o razmerah v Venezueli(3), z dne 8. junija 2016 o razmerah v Venezueli(4), z dne 27. aprila 2017 o razmerah v Venezueli(5), z dne 8. februarja 2018 o razmerah v Venezueli(6), z dne 3. maja 2018 o volitvah v Venezueli(7) in z dne 5. julija 2018 o migracijski krizi in humanitarnih razmerah v Venezueli in na njenih kopenskih mejah s Kolumbijo in Brazilijo(8),

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic iz leta 1948,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah,

–  ob upoštevanju Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča,

–  ob upoštevanju izjave tožilke Mednarodnega kazenskega sodišča Fatue Bensuda z dne 8. februarja 2018 o začetku predhodnih preiskav razmer na Filipinih in v Venezueli ter z dne 27. septembra 2018 o zaprosilu skupine šestih držav pogodbenic v zvezi z razmerami v Venezueli,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanje zadeve z dne 15. oktobra 2018,

–  ob upoštevanju izjave iz Quita o mobilnosti venezuelskih državljanov v regiji z dne 4. septembra 2018,

–  ob upoštevanju imenovanja Eduarda Steina dne 19. septembra 2018 kot skupnega posebnega predstavnika Mednarodne organizacije za migracije in Urada visokega komisarja Združenih narodov za begunce za venezuelske begunce in migrante v regiji,

–  ob upoštevanju skupne izjave posebne poročevalke OZN za zunajsodne, nagle in samovoljne usmrtitve, posebnega poročevalca OZN za svobodo mirnega zbiranja in združevanja, posebnega poročevalca OZN za položaj zagovornikov človekovih pravic in delovne skupine OZN za samovoljna pridržanja z dne 28. aprila 2017,

–  ob upoštevanju izjave voditeljev skupine G7 z dne 23. maja 2018,

–  ob upoštevanju izjav skupine iz Lime z dne 23. januarja 2018, 14. februarja 2018, 21. maja 2018, 2. junija 2018 in 15. junija 2018,

–  ob upoštevanju izjave Organizacije ameriških držav z dne 20. aprila 2018 o vse slabših humanitarnih razmerah v Venezueli,

–  ob upoštevanju izjave podpredsednice Evropske komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 9. oktobra 2018 o smrti občinskega svetnika Fernanda Albána v Venezueli,

–  ob upoštevanju izjave svojega Odbora za zunanje zadeve in pododbora za človekove pravice z dne 10. oktobra 2018 o smrti Fernanda Albána,

–  ob upoštevanju poročila svoje misije, ki je bila osredotočena na migracijsko krizo in humanitarne razmere v Venezueli in na njenih kopenskih mejah s Kolumbijo in Brazilijo,

–  ob upoštevanju sklepa o podelitvi nagrade Saharova za leto 2017 demokratični opoziciji in političnim zapornikom v Venezueli,

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker se stanje na področju človekovih pravic, demokracije in pravne države v Venezueli še naprej resno slabša; ker se Venezuela sooča z doslej največjo socialno, gospodarsko in humanitarno krizo, ki je posledica politične krize in je povzročila ogromno število smrtnih žrtev in približno 2,3 milijona migrantov in beguncev;

B.  ker je revščina prizadela 87 % prebivalcev Venezuele, v skrajni revščini pa živi 61,2 % ljudi; ker se je stopnja umrljivosti mater povečala za 60 %, umrljivost dojenčkov pa za 30 %; ker 89 % venezuelskih državljanov poroča, da nimajo dovolj denarja, da bi nakupili hrano za svoje družine;

C.  ker so slabo upravljanje in nepredvidljive strankarsko pogojene gospodarske odločitve Venezuelo privedle do petega leta gospodarske recesije, njen realni BDP pa naj bi se po pričakovanjih v letu 2018 zmanjšal za 18 %, potem ko se je leta 2017 zmanjšal za 14 %; ker je Venezuela trenutno edina država na svetu s hiperinflacijo, kjer naj bi ta po napovedih Mednarodnega denarnega sklada inflacija letos znašala 1,4 milijonov odstotkov, v letu 2019 pa 10 milijonov odstotkov; ker so cene v enem letu narasle za 65 000 odstotkov;

D.  ker se venezuelska vlada ni resno potrudila, da bi obravnavala zaskrbljujočo in vsesplošno humanitarno krizo ter je tako zanemarila svojo odgovornost do državljanov, da bi jih varovala in poskrbela zanje; ker venezuelska vlada kljub pripravljenosti mednarodne skupnosti žal še naprej vztraja, da ne želi odkrito sprejeti mednarodne humanitarne pomoči in je pomagati razdeliti prebivalstvu, ki jo obupno potrebuje;

E.  ker je bil venezuelski opozicijski politik Fernando Albán 8. oktobra 2018 domnevno mučen in umorjen v prostorih venezuelske obveščevalne službe (SEBIN) oziroma venezuelske politične policije; ker so organi kljub pozivom OZN in EU zavrnili neodvisno preiskavo vzroka smrti, vključno z obdukcijo, ki bi jo opravila mednarodna neodvisna forenzična ekipa; ker je bil Fernando Albán v priporu v prostorih nacionalne obveščevalne službe; ker so venezuelski organi zato odgovorni za to, kje se je nahajal;

F.  ker je bil dobitnik nagrade Saharova za leto 2017 Lorent Saleh 13. oktobra 2018 izpuščen, odpeljan naravnost na letališče in takoj prisilno izgnan v Španijo; ker je bil štiri leta v zaporu, izpostavljen okrutnemu mučenju, brez sojenja ali predhodnega zaslišanja, ki bi moralo potekati najkasneje v 45 dneh od dneva, ko je bila zadeva predstavljena sodišču, in ki je bilo odloženo vsaj 53-krat; ker njegova pričevanja skupaj s pričevanji tisoči drugih žrtev, vključno s tistimi, ki so bila predložena pred Mednarodnim kazenskim sodiščem, potrjujejo kruto in nečloveško ravnanje s političnimi zaporniki v Venezueli in sistematično represijo v imenu venezuelskih organov;

G.  ker je v Venezueli v zaporu trenutno več kot tristo političnih zapornikov; ker je bil član narodne skupščine Juan Requesens samovoljno pridržan in mučen ter nima stikov z zunanjim svetom, njegova politična imuniteta pa se trajno in nezakonito krši;

H.  ker je bil nekdanji predsednik narodne skupščine in dobitnik nagrade Saharova za leto 2017 Julio Borges neutemeljeno obtožen načrtovanja umora venezuelskega predsednika Nicolása Maduro; ker so venezuelski organi zanj prek Interpola izdali mednarodni nalog za prijetje;

I.  ker v Venezueli vladata vsesplošno nasilje in popolna nekaznovanost, ker organi niso poskrbeli, da bi kaznovali storilce hudih kršitev človekovih pravic, ki vključujejo umore, čezmerno uporabo sile proti protestnikom, samovoljno pridržanje, mučenje ter drugo ponižujoče in nečloveško ravnanje, tudi nasilna kazniva dejanja;

J.  ker so negotovi pogoji, v katerih živijo venezuelski migranti in begunci, ustvarili dodatne stroške za države prejemnice, kar je povzročilo neprimerljivo krizo v Latinski Ameriki in na Karibih;

K.  ker je tožilka Mednarodnega kazenskega sodišča 8. februarja 2018 sprožila predhodno preiskavo razmer v Venezueli, podprto z izjavami, ki jih je prejela od nevladnih organizacij in posameznikov; ker je 27. septembra 2018 skupina šestih držav pogodbenic Mednarodnega kazenskega sodišča (Argentina, Kanada, Kolumbija, Čile, Paragvaj in Peru) zahtevala, naj tožilka na podlagi poročila generalnega sekretarja Organizacije ameriških držav in poročila visokega komisarja OZN za človekove pravice začne preiskavo hudodelstev zoper človečnost, ki so bila storjena na venezuelskem ozemlju; ker sta se temu pozivu kasneje pridružili tudi Francija in Kostarika; ker je to prvo zaprosilo skupine držav pogodbenic v zvezi z razmerami na ozemlju druge države pogodbenice; ker je Evropski parlament v svoji resoluciji z dne 8. februarja 2018 o položaju v Venezueli in resoluciji z dne 13. septembra 2017 o političnih odnosih EU z Latinsko Ameriko isti poziv ponovil dvakrat; ker dolgoročne miroljubne rešitve ali sprave ni mogoče doseči brez pravice;

L.  ker so na svetovnem vrhu Organizacije združenih narodov septembra 2005 vse države članice uradno sprejele odgovornost vsake države, da ščiti svoje prebivalstvo pred hudodelstvi zoper človečnost; ker so se države članice dogovorile, da mora mednarodna skupnost pomagati zaščititi prebivalstvo, ki mu grozijo takšna hudodelstva, kadar država ne izpolnjuje te odgovornosti;

M.  ker je Svet 13. novembra 2017 sklenil uvesti embargo na izvoz orožja v Venezuelo in prepoved za sorodni material, ki bi ga bilo mogoče uporabiti za notranjo represijo; ker je 22. januarja 2018 soglasno sklenil, da bo zaradi nespoštovanja demokratičnih načel sedmim venezuelskim posameznikom, ki zasedajo uradne položaje, naložil restriktivne sankcije, kot sta prepoved potovanja in zamrznitev premoženja; ker od 25. junija 2018 sankcije veljajo za dodatnih 11 venezuelskih uradnikov; ker so bančni računi teh oseb sicer zamrznjeni, a so računi njihovih zakoncev in drugih bližnjih družinskih članov še vedno dostopni;

N.  ker EU skupaj z drugimi demokratičnimi institucijami ni priznala niti predsedniških volitev niti volitev v narodno ustavodajno skupščino in niti oblasti, ki je bila vzpostavljena s tema nezakonitima postopkoma;

O.  ker sklepi seje Sveta za zunanje zadeve z dne 15. oktobra 2018 vsebujejo sklicevanje na politično rešitev sedanje krize z raziskovanjem možnosti ustanovitve kontaktne skupine za olajšanje političnega procesa;

P.  ker sta bila dva poskusa vzpostavitve nacionalnega dialoga med vlado in opozicijo, ki sta ju omogočila Vatikan in mednarodnimi mediatorji, da bi našli izhod iz krize, neuspešna zaradi nezadostne resnosti venezuelskih organov, ki skozi celotna dialoga niso pokazali nikakršne pripravljenosti za kompromis in so se osredotočali izključno na pridobitev časa in mednarodnega priznanja;

1.  izreka sožalje družini in prijateljem Fernanda Albána; v zvezi s tem obsoja kazniva dejanja, ki so jih storili venezuelski organi, in poziva k takojšnji neodvisni preiskavi vlade, vključno z mednarodno obdukcijo, ki bi jo opravila neodvisna forenzična ekipa;

2.  želi spomniti, da sta dva prejšnja poskusa, namenjena iskanju politične rešitve krize v Venezueli z mediacijo z Vatikanom in prek nacionalnega političnega dialoga, ki je potekal v Dominikanski republiki, očitno propadla; v zvezi s tem opozarja, da mora biti vloga skupine za mednarodno mediacijo ali kontaktne skupine nepristranska in jo morata sprejeti obe strani;

3.  poziva EU, in sicer Svet in podpredsednico Evropske komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj zagotovita, da bodo vsi nadaljnji ukrepi za dosego politične rešitve vključevali naslednje nepreklicne zahteve: takojšnja izpustitev vseh političnih zapornikov in odprava mučenja, slabega ravnanja in nadlegovanja političnih nasprotnikov, borcev za človekove pravice in miroljubnih protestnikov; nov neodvisni državni volilni svet, ki ga izvoli narodna skupščina; izvedba svobodnih in poštenih volitev v skladu z mednarodnimi standardi za verodostojen proces, pri katerem se spoštuje politični pluralizem, ob prisotnosti demokratičnih mednarodnih opazovalcev; priznanje pooblastila zakonite narodne skupščine in razpustitev narodne ustavodajne skupščine.

4.  ponovno izraža, da popolnoma podpira začetek preiskave Mednarodnega kazenskega sodišča v zvezi z obširnimi kaznivimi dejanji, ki jih to sodišče predhodno obravnava, in ki jih je venezuelski režim zagrešil kot del sistematične državne represije nad državljani; poziva EU kot celoto in njene države članice, naj se pridružijo pozivu vlad Argentine, Kanade, Čila, Kolumbije, Paragvaja, Peruja, Francije in Kostarike, naj Mednarodnemu kazenskemu sodišču prijavijo venezuelsko vlado, da bi lahko preiskal hudodelstva zoper človečnost, ki so jih zagrešili uradniki venezuelskega režima, in ugotovil odgovornost za te zločine;

5.  ponavlja poziv Uradu visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice iz junija 2018, naj ustanovi mednarodno preiskovalno komisijo za preiskovanje kršitev človekovih pravic v Bolivarski republiki Venezueli in za poglobitev sodelovanja z Mednarodnim kazenskim sodiščem;

6.  opominja venezuelsko vlado na njeno odgovornost, da zaščiti svoje prebivalstvo tudi pred hudodelstvi zoper človečnost; nadalje prek OZN opominja EU in mednarodno skupnost na načelo o odgovornosti zaščititi venezuelsko prebivalstvo pred hudodelstvi zoper človečnost, ki jih stori država; opozarja, da jo to skupna zaveza, za katero so se dogovorile države članice OZN, da bi preprečile humanitarno katastrofo z večjimi posledicami; poziva mednarodno skupnost, naj na usklajen način in v okviru OZN oceni vse diplomatske, humanitarne in miroljubne možnosti, da bi uresničila načelo odgovornost zaščite;

7.  pozdravlja uvedbo dodatnih ciljno usmerjenih in povratnih sankcij, ki jih je uvedla EU in ne bodo škodovale venezuelskemu prebivalstvu, za izvedbo volitev 20. maja 2018, ki so bile nezakonite in niso mednarodno priznane; poudarja, da bi bilo treba nemudoma preučiti širitev seznama sankcij na člane venezuelskih organov in njihove družinske člane; poziva Svet, naj preuči možnost uvedbe sankcij zoper venezuelsko nafto, vključno za trgovanje z državnim podjetjem PDVSA;

8.  ponovno izraža svojo podporo delu generalnega sekretarja Organizacije ameriških držav Luisa Almagra v korist demokracije in človekovih pravic v Venezueli ter prizadevanjem skupine iz Lime, da bi dosegla demokratično rešitev za trenutno politično in humanitarno krizo;

9.  pohvalo izreka tudi Braziliji, Kolumbiji, Peruju, Ekvadorju in drugim državam v regiji, regionalnim in mednarodnim organizacijam, zasebnim in javnim institucijam, katoliški cerkvi ter navadnim državljanom v vsej regiji, saj so pomagali in izkazali solidarnost z venezuelskimi begunci in migranti; opominja institucije EU in države članice na njihovo dolžnost, da zaščitijo dobitnike nagrade Saharova in priznajo njihovo vlogo ključnih akterjev v teh okoliščinah, ki ji dajejo zakonitost njihova demokratična zavezanost in vrednote, zaradi katerih so prejeli nagrado;

10.  poziva države članice EU, naj z ustreznimi varnostnimi ukrepi nemudoma zaščitijo venezuelske migrante ali begunce na svojem ozemlju, na primer s humanitarnimi vizumi, posebnimi ureditvami za bivanje ali drugimi regionalnimi okviri za migracije; vendar znova poziva venezuelske organe, naj olajšajo in pospešijo izdajanje in obnovo identifikacijskih dokumentov svojim državljanom, bodisi v Venezueli ali tujini;

11.  opozarja na zelo zaskrbljujoče ugotovitve svoje misije iz junija 2018 na kopenskih mejah Kolumbije in Brazilije z Venezuelo; ponovno poziva venezuelske organe, naj čim prej dovolijo neoviran dostop humanitarne pomoči v državo, da bi preprečili zaostritev humanitarne in javnozdravstvene krize;

12.  toplo pozdravlja nedavno imenovanje Eduarda Steina dne 19. septembra 2018 kot skupnega posebnega predstavnika Mednarodne organizacije za migracije in Urada visokega komisarja Združenih narodov za begunce za venezuelske begunce in migrante v regiji, pri čemer je opazil, da to imenovanje odraža priznavanje regionalnih in globalnih razsežnosti migracijske krize; poziva Svet in visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in podpredsednico Komisije, naj v sodelovanju s skupnim posebnim predstavnikom zagotovita več sredstev in pomoči;

13.  opominja, da je Interpol mednarodna policijska organizacija, namenjena zlasti boju proti mednarodnemu kriminalu; poziva Interpol, naj ne obravnava zahtev venezuelske vlade v zvezi z Juliom Borgesom, Luiso Ortega Diaz in Zairom Mundarayem Rodriguezom, saj so obtožbe popolnoma neutemeljene in izključno politično motivirane;

14.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladi in narodni skupščini Bolivarske republike Venezuele, vladam in parlamentom Republike Kolumbije, Federativne republike Brazilije, Republike Peru in Republike Ekvador, Evro-latinskoameriški parlamentarni skupščini, generalnemu sekretarju Organizacije ameriških držav in skupini iz Lime.

(1)

UL C 285, 29.8.2017, str. 145.

(2)

UL C 294, 12.8.2016, str. 21.

(3)

UL C 316, 30.8.2016, str. 190.

(4)

UL C 86, 6.3.2018, str. 101.

(5)

UL C 298, 23.8.2018, str. 137.

(6)

Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0041.

(7)

Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0199.

(8)

Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0313.

Zadnja posodobitev: 24. oktober 2018Pravno obvestilo