Postopek : 2018/2903(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0557/2018

Predložena besedila :

B8-0557/2018

Razprave :

Glasovanja :

PV 12/12/2018 - 12.13
CRE 12/12/2018 - 12.13

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0511

PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 325kWORD 52k
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0557/2018
5.12.2018
PE631.568v01-00
 
B8-0557/2018

ob zaključku razprave o izjavi Komisije

v skladu s členom 123(2) Poslovnika


o svežnju za enotni trg (2018/2903(RSP))


Dita Charanzová v imenu skupine ALDE

Resolucija Evropskega parlamenta o svežnju za enotni trg (2018/2903(RSP))  
B8-0557/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. oktobra 2015 z naslovom Izpopolnitev enotnega trga: več priložnosti za prebivalstvo in gospodarstvo (COM(2015)0550),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 28. oktobra 2015 z naslovom Poročilo o povezovanju enotnega trga in konkurenčnosti v EU in njenih državah članicah (SWD(2015)0203),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. maja 2015 z naslovom Strategija za enotni digitalni trg za Evropo (COM(2015)0192),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. aprila 2011 z naslovom Akt za enotni trg – Dvanajst pobud za okrepitev rasti in zaupanja „Skupaj za novo rast“ (COM(2011)0206),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. oktobra 2012 z naslovom Akt za enotni trg II – Skupaj za novo rast (COM(2012)0573),

–  ob upoštevanju poročila Maria Montija z dne 9. maja 2010 za predsednika Komisije z naslovom Nova strategija za enotni trg – v službi evropskega gospodarstva in družbe,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. marca 2015 o upravljanju enotnega trga v okviru evropskega semestra 2015(1),

–  ob upoštevanju študije iz septembra 2014, ki jo je naročil Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov, z naslovom Stroški neukrepanja na ravni EU na enotnem trgu,

–  ob upoštevanju študije iz januarja 2016, ki jo je naročil Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov, z naslovom Strategija za dokončanje enotnega trga: bonus v bilijonih evrov,

–  ob upoštevanju svoje resolucije iz maja 2016 o strategiji za enotni trg(2), ki temelji na poročilu Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov,

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker je Enotni evropski akt določil rok 31. decembra 1992 za dokončanje enotnega trga; ker mora Unija po 25 letih ponovno potrditi to zavezo na najvišji ravni, da bi se lahko spoprijela z izzivi v sektorju storitev, pri krožnem gospodarstvu in na enotnem digitalnem trgu;

B.  ker je enotni trg bil in ostaja temelj gospodarskega uspeha Evrope, temeljni kamen evropske integracije in gonilo rasti in delovnih mest;

C.  ker enotni trg ne izkorišča v celoti svojega potenciala;

D.  ker se v raziskavi Parlamenta ugotavlja, da se od dokončanja enotnega trga lahko pričakuje dobiček v višini bilijon evrov;

E.  ker je potreben strateški pristop in ker bi se morali na izzive odzvati politično in tehnično;

F.  ker nedavni znaki prenosa zakonodaje niso pomirjajoči; ker je bil junija 2018 v skladu s sporočilom Komisije z dne 22. novembra 2018 z naslovom Enotni trg v spreminjajočem se svetu – Edinstveno sredstvo, ki potrebuje obnovljeno politično zavezo (COM(2018)0772), zaostanek pri prenosu direktiv za 16 direktiv z roki prenosa med decembrom 2017 in majem 2018 25 %; ker je morala Komisija v primeru treh direktiv o javnih naročilih, ki bi se morale prenesti do aprila 2016, sprožiti 58 postopkov za ugotavljanje kršitev proti 21 državam članicam, ker niso sporočile ukrepov za prenos, od teh postopkov pa trije še potekajo;

1.  pozdravlja splošne cilje sporočila Komisije z naslovom Enotni trg v spreminjajočem se svetu, objavljenega nekaj mesecev pred evropskimi volitvami leta 2019 in ob 25. obletnici enotnega trga;

2.  poudarja, da je dobro delujoč enotni trg eden od osnovnih temeljev Evropske unije, in bi morali njegovo poglobitev znova postaviti na vrh političnega dnevnega reda, saj prispeva k svobodi, priložnostim ter blagostanju v Evropi in koristim za več kot 500 milijonov Evropejcev ter več kot 21 milijonov malih in srednjih podjetij;

3.  priznava, da je bilo mnogo predlogov za spodbujanje enotnega digitalnega trga sicer že sprejetih, na primer geografsko blokiranje, zakonik o elektronskih komunikacijah, uredba o enotnem trgu telekomunikacij, vključno s stroški gostovanja, in prosti pretok neosebnih podatkov; o pomembnih predlogih, kot so digitalne pogodbe, še vedno potekajo pogajanja; poziva institucije EU, naj nadaljujejo pogajanja in dosežejo sporazume, da bi potrošnikom, ko kupujejo digitalne vsebine, zagotovile varstvo, primerljivo s tistim pri nakupu materialnega blaga;

4.  je zelo zaskrbljen zaradi več zakonodajnih pobud, ki so povsem blokirane v Svetu, ki ne more sprejeti stališča o predlogih Komisije, sprejetih pred šestimi leti, na primer o uredbi o poenostavitvi postopka selitve motornih vozil, registriranih v drugi državi članici; poziva Svet, naj izvede potrebne notranje reforme za odpravo teh razmer, ki škodijo državljanom in podjetjem;

5.  poziva Svet, naj ukrepa hitro, da bo do konca marca 2019 sprejel zakonodajne pobude v okviru strategije za enotni trg in strategije za enotni digitalni trg;

6.  poudarja, da je treba z enotnega trga nujno odstraniti preostale ovire, da bi dosegli konkretne in hitre rezultate na področju rasti, inovacij, ustvarjanja delovnih mest, izbire potrošnikov in novih poslovnih modelov;

7.  poudarja, da kljub odpravi tarifnih ovir na enotnem trgu še vedno obstaja veliko različnih nepotrebnih netarifnih ovir; poudarja, da je za okrepitev enotnega trga potrebno nujno ukrepanje na ravni EU in nacionalni ravni za odpravo teh nepotrebnih ovir;

8.  meni, da je potrebno več političnega poguma in zavezanosti kot pred 25 leti in več prizadevanj za zapolnitev vrzeli med besedami in uresničitvijo;

9.  prepričan je tudi, da so za doseganje globljega povezovanja bistvenega pomena enaki predpisi za vse akterje v vseh državah članicah;

10.  ugotavlja, da je v skladu s sporočilom Komisije o strategiji za enotni digitalni trg za Evropo samo 7 % malih in srednjih podjetij, ki ponujajo blago in storitve prek spleta strankam v drugih državah članicah, in samo 15 % potrošnikov to možnost uporablja, pri tem pa dodaja, da bi bilo mogoče z dopolnitvijo enotnega digitalnega trga pridobiti več kot 415 milijard EUR ter ustvariti številna delovna mesta, če bi EU izkoristila svoj celotni potencial na tem področju;

11.  poziva, naj se konča z zastarelim ločevanjem enotnega „digitalnega“ trga od enotnega „nespletnega“ trga, saj so digitalne rešitve nepogrešljiv del sodobnega gospodarstva in proizvodov ter storitev, ki jih zagotavlja, in enotni trg bi moral biti v celoti prilagojen digitalnim izzivom;

12.  meni, da je za obrambo in poglobitev enotnega trga bistveno močno braniti štiri svoboščine, to je prosti pretok oseb, storitev, proizvodov in kapitala, tako fizično kot prek spleta, ter da morajo vsi akterji EU upoštevati skupno dogovorjena pravila;

13.  poudarja, da si mora Unija prizadevati zagotoviti, da se da na enotnem trgu prostemu pretoku storitev enako prednost kot prostemu pretoku blaga; poudarja, da je prosti pretok storitev kljub direktivi o storitvah mnogo manj razvit kot prosti pretok blaga;

14.  poudarja, da bi morala nova zakonodaja dosledno odražati ambicije na področju povezovanja enotnega trga, potrebe po zmanjšanju regulativnih in upravnih ovir in potrebo, da bo prilagojena prihodnjim spremembam;

15.  opozarja, da eno usklajeno pravilo na ravni EU navadno zmanjša upravna bremena v vseh državah članicah, saj nadomesti 28 različnih pravil na enotnem trgu; poudarja, da bi se morala Unija upreti razdrobitvi znotraj svojih meja, tako kot se zunaj EU upira protekcionizmu;

16.  poudarja, da je enotni trg vse bolj pod pritiskom zaradi nacionalnih predpisov, ki so v nasprotju z načeli enotnega trga EU, zlasti predpisov na nacionalni ravni, ki vplivajo na prosti pretok blaga in storitev; opozarja na primere dodatnih zahtev in upravnih bremen, ki jih včasih nalagajo nacionalni in podnacionalni organi poleg tistih, ki izhajajo iz določb na ravni EU ali nacionalni ravni:

17.  poudarja, kako je treba zagotoviti, da predpisi v praksi dosežejo svoj namen: državljani in podjetja lahko uživajo številne prednosti enotnega trga le, če so predpisi, o katerih je bil dosežen skupen dogovor, praktični in izvršljivi;

18.  poziva Komisijo, naj bolje izkoristi obstoječe instrumente za ukrepanje proti nacionalnim predpisom, ki ogrožajo enotni trg;

19.  priznava, da bi bilo treba močno okrepiti infrastrukturo za upravljanje enotnega trga, da se zagotovijo učinkoviti mehanizmi za spremljanje in odkrivanje neustreznega prenosa zakonodaje o enotnem trgu ter neustrezno izvajanje in uporaba, s čimer se zagotovi uporaba postopkov za ugotavljanje kršitev, kjer je to potrebno;

20.  odločno podpira poziv Komisije Evropskemu svetu, naj na ravni voditeljev držav ali vlad posveti poglobljeno razpravo vsem razsežnostim enotnega trga, da bi opredelil skupne prednostne naloge za ukrepe in ustrezne mehanizme za uskladitev prepotrebne obnovljene politične zavezanosti enotnemu trgu;

21.  Evropski svet poziva, naj se zaveže novi zavezi, da bo enotni trg dokončal do leta 2025, vključno z novim zavezujočim časovnim razporedom ukrepov, kot so storili evropski voditelji leta 1985;

22.  obžaluje, da je Komisija številne zakonodajne pobude predstavila prepozno, da bi jih lahko sozakonodajalca ustrezno obravnavala in jih sprejela pred koncem tega mandata;

23.  poziva prihodnjo Komisijo, glede na naslednji politični mandat 2019–2024, naj ambiciozno načrtuje ukrepe na področju enotnega trga in pravočasno predstavlja zakonodajne predloge, da bosta imela oba sozakonodajalca dovolj časa, da jih preučita in sprejmeta, kjer je to primerno;

24.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1)

UL C 316, 30.8.2016, str. 98.

(2)

UL C 76, 28.2.2018, str. 112.

Zadnja posodobitev: 10. december 2018Pravno obvestilo