Postopek : 2019/2543(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0086/2019

Predložena besedila :

B8-0086/2019

Razprave :

Glasovanja :

PV 31/01/2019 - 9.16
CRE 31/01/2019 - 9.16
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2019)0061

PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 143kWORD 51k
30.1.2019
PE631.687v01-00
 
B8-0086/2019

ob zaključku razprave o izjavi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko

v skladu s členom 123(2) Poslovnika


o razmerah v Venezueli (2019/2543(RSP))


João Pimenta Lopes, João Ferreira, Miguel Viegas, Marina Albiol Guzmán, Paloma López Bermejo, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis), Takis Hadzigeorgiu (Takis Hadjigeorgiou), Nikolaos Hundis (Nikolaos Chountis), Eleonora Forenza, Maria Lidia Senra Rodríguez, Younous Omarjee v imenu skupine GUE/NGL

Resolucija Evropskega parlamenta o razmerah v Venezueli (2019/2543(RSP))  
B8-0086/2019

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 1(2) Poglavja 1 Ustanovne listine OZN iz leta 1945, kjer je izražen cilj „razvijati med narodi prijateljske odnose, sloneče na spoštovanju načela enakopravnosti ljudstev in njihove samoodločbe, ter izvajati tudi ukrepe za utrditev svetovnega miru“,

–  ob upoštevanju 1. člena Mednarodnega pakta o političnih in državljanskih pravicah ter 1. člena Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, ki navajata, da „imajo vsi narodi pravico do samoodločbe“ ter da „s to pravico svobodno določajo svoj politični status in svobodno zagotavljajo svoj ekonomski, socialni in kulturni razvoj“,

–  ob upoštevanju načela nevmešavanja iz Ustanovne listine OZN,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic iz leta 1948,

–  ob upoštevanju izjave z vrha voditeljev držav in vlad Skupnosti latinskoameriških in karibskih držav (CELAC) ter EU z dne 10. in 11. junija 2015, v kateri so podpisnice potrdile svojo zavezanost vsem ciljem in načelom, zapisanim v Ustanovni listini Organizacije združenih narodov, ter svojo podporo vsem prizadevanjem za ohranjanje suverene enakosti vseh držav in spoštovanje njihove ozemeljske celovitosti in politične neodvisnosti,

–  ob upoštevanju venezuelske ustave,

–  ob upoštevanju izjave Latinskoameriškega parlamenta, zlasti njegove zavrnitve vsakršnega poskusa zunanjega vmešavanja, neposrednega ali posrednega, v notranje zadeve Bolivarske republike Venezuele in njegovih pozivov h konstruktivnemu dialogu,

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker je Venezuela 20. maja 2018 izvedla ustavne, svobodne in demokratične volitve za predsednika in regionalne zakonodajne svete; ker je na volitvah sodelovalo 16 strank, za predsednika pa so se potegovali štirje kandidati; ker so se le tri opozicijske stranke odločile, da bodo bojkotirale te volitve;

B.  ker so se predsedniške volitve na prošnjo opozicije izvedle bolj zgodaj, kot je bilo predvideno; ker opozicija v zadnjem trenutku ni podpisala političnega in volilnega sporazuma, pripravljenega v Dominikanski republiki, pri katerem je posredoval nekdanji španski predsednik vlade José Luis Rodriguez Zapatero;

C.  ker so volitve potekale pod enakimi, poštenimi in preglednimi pogoji, pod nadzorom uravnoteženega nacionalnega volilnega sveta in so nudile zadostna zagotovila za vse udeležence;

D.  ker je bilo na volitvah v Venezueli na povabilo ustreznih venezuelskih oblasti prisotnih 200 neodvisnih mednarodnih opazovalcev, med njimi nekdanji španski predsednik vlade José Luis Zapatero, nekdanji ciprski minister za zunanje zadeve Marcos Cipriani in nekdanji predsednik francoskega senata Jean-Pierre Bel;

E.  ker je Nicolás Maduro volitve 20. maja 2018 dobil z 68 % glasov;

F.  ker so volitve guvernerjev potekale oktobra 2018, lokalne volitve pa decembra 2018, udeležile pa so se jih tudi opozicijske stranke; ker opozicija nasprotuje zgolj predsedniškim volitvam, ki so potekale pod enakimi pogoji kot preostale tri volitve;

G.  ker se je Venezuela 23. januarja 2019 soočila s poskusom državnega udara, ko se je Juan Guaidó razglasil za začasnega predsednika države; ker to dejanje nima niti ustavne niti pravne podlage, saj pogoji uporabljenih členov ustave niso bili izpolnjeni;

H.  ker so ZDA in tako imenovana skupina iz Lime dale pomen temu poskusu udara in Juana Guaidója priznale kot začasnega predsednika države, medtem pa so druge države priznale Nicolása Madura kot legitimnega predsednika Bolivarske republike Venezuele;

I.  ker je 24. januarja 2019 izjavo pod pokroviteljstvom ZDA, ki je Organizacijo ameriških držav pozvala, naj Juana Guaidója priznajo kot začasnega predsednika, zavrnilo 18 držav članic te organizacije;

J.  ker je predlog ZDA v podporo državnemu udaru Juana Guaidója zavrnil Varnostni svet OZN; ker je Varnostni svet namesto tega pozval k odprtemu in vključujočemu dialogu v državi, da bi se sprostile napetosti;

K.  ker je več kot 20 držav, vključno s članicami Varnostnega sveta OZN, državami članicami CARICOM in številnimi drugimi, pozvalo k odprtemu in vključujočemu dialogu v državi, da bi rešili njene sedanje težave;

L.  ker so se gospodarske in družbene razmere v Venezueli v zadnjih letih izjemno poslabšale zaradi povečanja gospodarskih in finančnih sankcij ZDA in EU, kar je vodilo k hiperinflaciji, pomanjkanju dobrin, vedno večji revščini ter pomanjkanju zdravil in zdravstvene opreme;

M.  ker je nujno treba preseči sedanje razmere v Venezueli in s pogajanji poiskati rešitev zanje;

O.  ker so ta teden številne države v regiji, kot sta Mehika in Urugvaj, izrazile pripravljenost nastopiti kot mediatorke ali spodbujevalke, da bi prek vključujočega nacionalnega dialoga dosegli rešitev;

1.  ostro obsoja poskus državnega udara v Venezueli, dejstvo, da se je Juan Guaidó proglasil za začasnega predsednika države zunaj ustavnega okvira, in strategijo za upravičenje zunanjega posredovanja v Venezueli, ki jo podpirajo ZDA in tako imenovana skupina iz Lime;

2.  je zaskrbljen, da bi lahko sedanje razmere vodile k stopnjevanju nasilja v Venezueli; v zvezi s tem poudarja, da bi morali Venezuelci v okvir venezuelske ustave in brez zunanjega posredovanja s pogajanji doseči mirno in politično rešitev obstoječih težav;

3.  poziva vse politične sile v državi, naj se vrnejo k dialogu in pogajanjem; želi spomniti, da je rezultat dialoga, ki ga je opozicija prekinila pred letom dni, besedilo sporazuma o demokratičnem sobivanju za Venezuelo, in poudarja, da bi lahko bil ta sporazum začetna točka obnovljenega nacionalnega dialoga;

4.  pozdravlja pripravljenost, ki so jo izrazile države v regiji, kot sta Mehika in Urugvaj, da bi nastopile kot mediatorke ali spodbujevalke, da bi prek dialoga dosegli rešitev;

5.  poudarja, da bi vsakršno mednarodno priznanje nove vlade, ki se sama razglasi za takšno, lahko še poslabšalo politične razmere in povzročilo učinek prelivanja zunaj Venezuele, v celotni regiji;

6.  zahteva, da Svet in države članice ostro obsodijo poskus državnega udara ter da se spoštuje mednarodno pravo, in sicer načela iz Ustanovne listine OZN, kot je načelo nevmešavanja;

7.  obsoja vedno večje politično vmešavanje, gospodarsko in finančno blokado, diplomatsko destabilizacijo in stalne grožnje, ki jih proti Venezueli podpihujejo ZDA, samooklicana skupina iz Lime in EU;

8.  poziva k odpravi gospodarskih in finančnih sankcij proti Venezueli, ki so v veliki meri prispevale k poslabšanju gospodarstva v državi, kot je v poročilu prikazal neodvisni strokovnjak OZN Alfred de Zayas;

9.  poziva države članice, naj ne sledijo neodgovorni strategiji, ki so jo sprejeli predsednik ZDA Donald Trump in nekatere države iz tako imenovane skupine iz Lime in s katero naj bi se upravičilo zunanje posredovanje v Venezueli namesto podpiranja in spodbujanja mirnih rešitev razmer prek dialoga;

10.  pozdravlja, da je Varnostni svet OZN zavrnil predlog ZDA za podporo poskusu državnega udara v Venezueli;

11.  meni, da so izjave institucij EU in nekaterih držav članic proti suvereni in neodvisni državi nesprejemljive in bodo le prispevale k zaostritvi konflikta;

12.  želi spomniti, da je bil predsednik Bolivarske republike Venezuele Nicolás Maduro 20. maja 2018 izvoljen z glasom ljudstva;

13.  izraža solidarnost z venezuelskim ljudstvom; želi spomniti, da „imajo vsi narodi pravico do samoodločbe“ ter da „s to pravico svobodno določajo svoj politični status in svobodno zagotavljajo svoj ekonomski, socialni in kulturni razvoj“(1); zavrača vse napade na venezuelsko demokracijo in suverenost;

14.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladi Bolivarske republike Venezuele, parlamentu Mercosurja, evro-latinskoameriški parlamentarni skupščini ter latinskoameriškim regionalnim organom, med katerimi so UNASUR, ALBA in CELAC.

(1)

Deklaracija OZN o podelitvi neodvisnosti kolonialnim državam in ljudstvom.

Zadnja posodobitev: 31. januar 2019Pravno obvestilo