Predlog resolucije - B8-0097/2019Predlog resolucije
B8-0097/2019
Evropski parlament

PREDLOG RESOLUCIJE o političnih izzivih in strategijah proti raku in spremljajočim boleznim pri ženskah

6.2.2019 - (2018/2782(RSP))

k vprašanju za ustni odgovor B8-0006/2019
v skladu s členom 128(5) Poslovnika

Daniela Aiuto v imenu Odbora za pravice žensk in enakost spolov


Postopek : 2018/2782(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
B8-0097/2019
Predložena besedila :
B8-0097/2019
Razprave :
Glasovanja :
Sprejeta besedila :

B8-0097/2019

Resolucija Evropskega parlamenta o političnih izzivih in strategijah proti raku in spremljajočim boleznim pri ženskah

(2018/2782(RSP))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 2 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) ter členov 8, 9, 10 in 19 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju člena 35 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju listine proti raku, sprejete 4. februarja 2000 v Parizu na prvem svetovnem vrhu proti raku[1],

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 2. decembra 2003 o presejalnih pregledih za odkrivanje raka[2],

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 24. junija 2009 o boju proti raku: evropsko partnerstvo (COM(2009)0291),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 23. septembra 2017 o izvajanju sporočila z dne 24. junija 2009 o boju proti raku: evropsko partnerstvo in drugega poročila o izvajanju Priporočila Sveta z dne 2. decembra 2003 o presejalnih pregledih za odkrivanje raka (2003/878/ES) (COM(2014)0584),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. junija 2003 o raku dojk v Evropski uniji[3],

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2006 o raku dojk v razširjeni Evropski uniji[4],

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. aprila 2008 o boju proti raku v razširjeni Evropski uniji[5],

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. maja 2010 o sporočilu Komisije o boju proti raku: evropsko partnerstvo[6],

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. decembra 2012 o preprečevanju starostnih bolezni žensk[7],

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. februarja 2017 o spodbujanju enakosti spolov pri raziskavah o duševnem zdravju in kliničnih raziskavah[8],

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2017/745 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2017 o medicinskih pripomočkih, spremembi Direktive 2001/83/ES, Uredbe (ES) št. 178/2002 in Uredbe (ES) št. 1223/2009 ter razveljavitvi direktiv Sveta 90/385/EGS in 93/42/EGS[9],

–  ob upoštevanju objave Skupnega ukrepa za nadzor raka CanCon iz leta 2017 o evropskem vodniku o izboljšanju kakovosti pri celovitem nadzoru raka,

–  ob upoštevanju publikacije Skupnega raziskovalnega središča Evropske komisije iz leta 2017 o poročilu o evropski raziskavi v zvezi z izvajanjem oddelkov za bolezni dojk: pobuda Evropske komisije na področju raka dojke – podporne informacije za politike in pobude v zvezi z zdravljenjem raka dojke,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. junija 2012 o silikonskih prsnih vsadkih neustrezne kakovosti francoskega podjetja PIP[10],

–  ob upoštevanju mnenja znanstvenega odbora za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja (SCENIHR) o varnosti silikonskih prsnih vsadkov, ki jih je proizvedlo podjetje Poly Implant Prothèse (PIP), objavljenega 1. februarja 2012[11],

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. junija 2001 o peticijah, ki so bile označene za dopustne v zvezi s silikonskimi vsadki (peticiji št. 0470/1998 in 0771/1998)[12], in zlasti pred kratkim prejete peticije št. 0663/2018 o prsni protetiki in učinku na zdravje žensk,

–  ob upoštevanju vprašanja Komisiji o političnih izzivih in strategijah proti raku in spremljajočim boleznim pri ženskah (O-000134/2018 – B8-0006/2019),

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za pravice žensk in enakost spolov,

–  ob upoštevanju člena 128(5) in člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker Listina Evropske unije o temeljnih pravicah priznava pravico do preventivnega zdravstvenega varstva in do zdravljenja;

B.  ker eden od treh Evropejcev zboli za rakom in zaradi njega vsako leto v EU umre približno 1,3 milijona ljudi, kar je približno 26 % vseh smrti[13];

C.  ker je pljučni rak glavni vzrok smrti zaradi raka v EU, temu pa sledita rak debelega črevesa in danke ter rak dojke;

D.  ker rak in druge in spremljajoče bolezni prizadenejo tako ženske kot moške, glede na to, da so vrste raka značilne za posamezni spol in se pristopi k diagnosticiranju ter preprečevanju razlikujejo za ženske in moške, pa je potrebna ciljno usmerjena politika;

E.  ker so glavne oblike raka, za katerimi zbolijo ženske, rak dojke, rak maternice in rak materničnega vratu; ker je rak dojke najpogostejši rak, ki ima smrtne posledice med ženskami, in sicer ne le v EU (16 %), ampak tudi na svetovni ravni;

F.  ker podatki kažejo, da bi bilo mogoče preprečiti polovico vseh smrti zaradi raka[14], če bi se tega odkrilo pravočasno in se ga ustrezno zdravilo;

G.  ker je lahko stopnja preživetja bolnikov, ki jih prizadene rak dojke, v primerih zgodnjega odkritja in pravočasnega zdravljenja 80-odstotna;

H.  ker se morajo ženske, ki zbolijo za rakom, tudi večkrat soočati z resnimi in pogosto podcenjenimi psihološkimi težavami, zlasti v primerih, ko se opravi mastektomija ali histerektomija;

I.  ker lahko ima rak negativne posledice na plodnost in telesne posledice za ženske, kot so bolečina, limfedem itd.;

J.  ker rak negativno vpliva na osebno, družbeno in poklicno življenje žensk ter pomeni hud udarec za njihovo samozavest in samospoštovanje;

K.  ker je treba posebno pozornost nameniti ženskam in moškim, obolelim za rakom in spremljajočimi boleznimi, ki se soočajo s posebnimi izzivi glede bolezni in družinskih obveznosti, kadar morajo skrbeti za otroka, starejšo osebo ali invalidno osebo;

L.  ker mora imeti vsaka ženska splošen in enak dostop do zdravstvenih storitev, zlasti do presejalnih pregledov, zdravljenja ter brezplačne in visokokakovostne pomoči po zdravljenju, ne glede na kraj bivanja, socialni status, poklic, kulturo ali kateri koli drug dejavnik; ker to ni izpolnjeno in se vedno več žensk sooča s težavami ali pa so izključene iz teh zdravstvenih storitev zaradi varčevalnih politik in njihovega vpliva na sektor javnega zdravja v državah članicah;

M.  ker lahko zgodnje odkrivanje raka z zdravniškimi pregledi reši življenja obolelih; ker je zato izjemno pomembno izboljšati dostop do preventivnih ukrepov, ki so na voljo v okviru zdravniških pregledov;

N.  ker so za EU pri kakovosti zagotovljenega zdravljenja še vedno značilne številne znatne razlike tako znotraj držav članic kot med njimi: med zasebnimi in javnimi ustanovami, med podeželskimi in mestnimi območji, v regijah in mestih ter celo v bolnišnicah v istem mestu; ker se zdravstveni sistemi in standardi v državah članicah zelo razlikujejo; ker je med pojavnostjo in umrljivostjo med srednjo in vzhodno Evropo ter evropskim povprečjem znatna vrzel; ker so za organiziranje sistemov zdravstvenega varstva ter za diagnosticiranje in zdravljenje raka odgovorne posamezne države članice; ker imata sodelovanje in izmenjava najboljših praks na ravni EU veliko dodano vrednost;

O.  ker bi bilo treba za vsako uspešno zdravljenje raka in spremljajočih bolezni upoštevati posebne potrebe žensk in moških ter razlike med njimi v smislu preventive in zdravljenja rakavih bolnikov ter vključujoče komunikacije med pacienti, tistimi, ki so preživeli raka, družinskimi člani in oskrbovalci, zdravstvenim osebjem in znanstveniki;

P.  ker bolniki z rakom še vedno niso obravnavani celovito, struktura zdravljenja pa je pogosto toga in ne odraža potreb žensk, še zlasti mladih žensk in žensk skupnosti LGBTIQ+;

Q.  ker bi morali imeti prizadeti ženske in moški dostop do točnih informacij na vsaki stopnji bolezni, pa tudi do preventive, kakovostnih presejalnih pregledov, diagnosticiranja, spremljanja in zdravljenja ter podpore po okrevanju;

R.  ker ima zdravljenje raka hude posledice, tako fizične kot psihološke, in ker je pacientom in njihovim družinam bistveno zagotoviti kakovostno življenje, tako da se jim ponudita ustrezna podpora in pomoč, prilagojeni njihovim posebnim razmeram in potrebam;

S.  ker rak močno negativno vpliva na človeška življenja in trpljenje in je mogoče za reševanje življenj storiti veliko več z združevanjem virov, znanja in obstoječih tehnologij;

T.  ker rak ženske in moške prizadene na različne načine, ženske, ki ga preživijo, pa se lahko soočajo s posebnimi težavami pri vrnitvi na delo, izobraževanju in družinskem življenju; ker dokazi kažejo, da ima zgodnje psihosocialno posredovanje pozitiven vpliv pri podpori preživelim žrtvam raka v zvezi z zaposlovanjem; ker bi morali psihosocialna in poklicna rehabilitacija temeljiti na pristopu, ki se osredotoča na posameznika in upošteva razlike med spoloma;

U.  ker vsako leto na tisoče žensk dobi prsne vsadke iz zdravstvenih ali estetskih razlogov ali včasih obojih, pri tem pa se tveganja, preden se ti vsadki priporočijo, ne upoštevajo dobro; ker so se pri primeru podjetja PIP osredotočili na enega proizvajalca, drugih akterjev pa se ni bolj obsežno in podrobno preiskalo; ker proizvajalci prsnih vsadkov (razen podjetja PIP) ne zagotavljajo nobenih informacij o sestavi in manjših ali večjih škodljivih učinkih silikonskega gela, ki ga za te namene uporablja farmacevtska industrija; ker proizvajalci ne morejo zagotoviti popolnoma kohezivne proteze in ker vprašanje puščanja protez še vedno ni odpravljeno; ker je stopnja nastanka razpoke in tveganje za vdor silikona v telo resnična težava; ker naj bi kirurgi ponudili alternative za prsne vsadke, saj je to skoraj nepovratna oblika kirurškega posega, ki lahko ženske pohabi in povzroči hude zdravstvene težave, vključno z rakom in povezanimi boleznimi; ker je v skladu z več poročili uporaba silikonskih vsadkov neposredno povezana z anaplastičnim velikoceličnim limfomom (ALCL), redko vrsto ne-Hodgkinovega limfoma, zaradi česar je bilo med več kot 409 zabeleženimi primeri vsaj 14 smrti; ker je leta 2017 nizozemsko združenje SVS/Meldpunt registriralo 4898 pacientov s prsnimi vsadki;

V.  ker okoljski dejavniki vplivajo na zdravje, nekatere znane rakotvorne snovi pa povečujejo tveganje za nastanek raka, zlasti pri ženskah;

W.  ker bo vse daljša pričakovana življenjska doba prinesla prihodnje znanstvene, demografske in zdravstvene izzive, ženske pa na splošno živijo dlje kot moški;

X.  ker je visokokakovostno raziskovanje o vzrokih in zdravljenju raka ključno za izboljšanje preventive, diagnosticiranja, uspešnega zdravljenja in upravljanja sedanje patologije;

Y.  ker se lahko zgodi, da morajo zaradi najboljših razpoložljivih zdravljenj za nekatere vrste raka pacienti potovati izven domačih regij ali držav članic, da imajo dostop do postopkov, ki jim lahko rešijo življenje; ker lahko pacienti, ki potrebujejo zdravljenje v državah zunaj EU, naletijo na velike ovire pri dostopu do pravočasnih postopkov;

Z.  ker ženske predstavljajo večino delovne sile v določenih sektorjih in za njih pogosto velja večje tveganje za nastanek raka, povezanega z delom, zaradi izpostavljenosti rakotvornim snovem;

1.  pozdravlja napredek pri stopnji zgodnjega odkrivanja, zaradi česar so se povečale stopnje preživetja pri bolnicah z rakom dojk, in poudarja, da bi si morale vse države članice prizadevati za izboljšanje zdravljenja drugih vrst raka, kot sta rak jajčnikov ali rak materničnega vratu, in spremljajočih bolezni;

2.  poudarja, da je rak dojk najpogostejši rak s smrtnim izidom pri ženskah v EU, ki mu sledijo pljučni rak, kolorektalni rak in rak trebušne slinavke, pri moških pa ostajata najpogostejša rak prostate in pljučni rak;

3.  poziva Komisijo in države članice, naj boju proti raku še naprej namenjajo prednostno vlogo v svoji zdravstveni politiki, in sicer naj razvijejo in vzpostavijo celovito strategijo EU ter uvedejo stroškovno učinkovite in na dejstvih temelječe politike za boj proti raku in spremljajočim boleznim; poudarja, da bi se pri tem upoštevale posebne potrebe žensk in moških, in sicer z zbiranjem točnih in celovitih podatkov o pojavnosti raka in stopnjah preživetja, razčlenjenih po spolu, s čimer bi se zagotovilo, da so specifični ukrepi prilagojeni bolnikom z rakom, hkrati pa bi se izvajale raziskave, uvajali preventivni ukrepi proti določenim vrstam raka ter zagotavljal dostop do natančnih informacij, preverjanja, diagnosticiranja, spremljanja, zdravljenja in podpore po zdravljenju, da bi se zagotovilo zdravstveno varstvo;

4.  poudarja, da lahko sodelovanje na evropski ravni skupaj z učinkovito uporabo sredstev EU prispeva k razvoju učinkovite strategije EU proti raku; poziva Komisijo, naj preuči razvoj politik v zvezi z zdravljenjem raka, ki vpliva predvsem na ženske v različnih državah, naj opredeli, katere politike imajo najboljše stopnje preživetja, ter naj pripravi priporočila za države članice o vzpostavitvi in podpiranju visokokakovostnih sistemov za zdravljenje raka s standardi za programe presejalnih pregledov za odkrivanje raka v EU, ki bi bili skupni za vse države članice; zato poziva Komisijo, naj deluje kot platforma za izmenjavo primerov dobre prakse med državami članicami v zvezi z modeli in standardi za zdravljenje raka, prilagojenimi posameznim okoliščinam in finančnim zmogljivostim, da bi ustvarili sinergije pri reševanju skupnih izzivov;

5.  poziva Komisijo, naj okrepi svoja prizadevanja za izboljšanje usklajevanja na ravni EU na področju raziskav raka pri ženskah, ki so zelo razdrobljene in raznolike po EU; poziva Komisijo, naj bolje izkoristi inovativno partnerstvo za boj proti raku (iPAAC), da bi dosegli večjo usklajenost, zlasti v zvezi z rakom jajčnikov;

6.  poziva Komisijo in države članice, naj pripravijo kampanje za ozaveščanje o vrstah raka, povezanih s spolom, ki nesorazmerno prizadenejo ženske, in o tem, kako preprečiti raka, ter naj zagotovijo informacije o dejavnikih preprečevanja, povezanih z življenjskim slogom, kot so spremembe v prehrani, uživanju alkohola in gibanju; poudarja, da bi morali tudi ženske spodbujati k sodelovanju v programih presejalnih pregledov za odkrivanje raka dojk ali raka materničnega vratu;

7.  spodbuja države članice, naj poleg javnih, celovitih in brezplačnih zdravstvenih storitev zagotovijo tudi programe in kampanje o zdravstvenem izobraževanju in pismenosti, katerih cilj je okrepiti položaj žensk in deklet ter jim dati na voljo orodja za samopomoč v celotnem zdravstvenem spektru;

8.  poziva države članice k sodelovanju pri preprečevanju raka z doslednim izvajanjem Evropskega kodeksa proti raku[15];

9.  poudarja poseben položaj moških, zlasti transseksualcev, ki zbolijo za rakom dojk ali rakom maternice; spodbuja države članice, naj zagotovijo, da bodo storitve na področju duševnega zdravja prilagojene za reševanje stiske, ki jo te osebe lahko doživljajo; poudarja, kako pomembno je z ustreznim usposabljanjem obveščati zdravstveno in reševalno osebje o tovrstnih okoliščinah;

10.  ponovno poudarja, da je treba razširjati gradivo s specifičnimi in točnimi informacijami, ter poziva Komisijo in države članice, naj izvajajo informacijske kampanje, prilagojene različnim vrstam raka in skupinam bolnikov, najsibodo ženske ali moški, pri tem pa upoštevajo vse bistvene dejavnike, kot so družinska zgodovina, starost, socialno-ekonomski položaj ali kraj bivanja;

11.  ugotavlja, da tretjina prebivalstva še vedno nima dostopa do visokokakovostne registracije raka, večinoma v regijah z najrevnejšimi viri in najslabšimi zdravstvenimi razmerami; poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo prizadevanja za razvoj registrov rakavih obolenj;

12.  ponovno poudarja, da bi bilo treba zbiranje podatkov o presejalnih dejavnostih za odkrivanje raka povezati z evropsko anketo Eurostata o zdravju in zdravstvenem varstvu (EHIS) in nacionalnimi anketami o zdravju in zdravstvenem varstvu, da bi pridobili natančnejše informacije o udeležbi in intervalih v spontanih in organiziranih presejalnih pregledih;

13.  poziva Komisijo in države članice, naj začnejo izvajati kampanje obveščanja in ozaveščanja v srednjih šolah o humanem papiloma virusu (HPV), da bi dekleta in mlade ženske ozavestili o tej okužbi;

14.  spodbuja države članice, naj spodbujajo vzpostavitev najsodobnejših centrov, kjer kvalificirano osebje za oskrbo v vmesnem času in drugo ustrezno medicinsko osebje onkološkim bolnikom zagotavlja specializirano psihološko pomoč, da bi obravnavali posebne potrebe bolnikov z rakom med zdravljenjem z zagotavljanjem različnih oblik psihološke podpore; ugotavlja, da mora zdravstveno osebje zaradi stalnega tehnološkega razvoja na področju medicine nenehno pridobivati novo znanje, ki je nujno za zgodnje odkrivanje in kakovost zdravljenja;

15.  spodbuja države članice, naj okrepijo razvoj skupnostne oskrbe in vanjo vključijo širšo paleto storitev, ki jih potrebujejo bolniki, ki so preboleli raka, in osebe s kroničnimi obolenji; poudarja, da je treba razviti oskrbo na ravni skupnosti na način, ki bo upošteval različnost spolov, da se zadosti posebnim potrebam žensk, ki so prebolele raka, ko se vrnejo v izobraževanje in usposabljanje, na delovno mesto in v družinsko življenje, ob upoštevanju njihovih psihosocialnih potreb;

16.  pozdravlja podporo Komisije razvoju evropske sheme zagotavljanja kakovosti za storitve na področju raka dojk; trdi, da bi ta shema morala zagotoviti smernice o rehabilitaciji, preživetju in paliativni oskrbi, s posebnim poudarkom na potrebah bolnic z rakom in žensk, ki so prebolele raka, iz ranljivih skupin;

17.  poziva države članice, naj izboljšajo dostop do pravočasnih presejalnih pregledov z učinkovitejšim financiranjem in povečanjem sredstev ter naj začnejo izvajati kampanje za ozaveščanje vseh ogroženih skupin, da bodo lahko izkoristile brezplačne zgodnje zdravniške preglede;

18.  poziva države članice, naj uporabijo sredstva EU, kot so evropski strukturni in kohezijski skladi ter instrumenti Evropske investicijske banke, da bi vzpostavile centre za presejalne preglede, preprečevanje in zdravljenje z zagotovljeno kakovostjo, ki bi bili lahko dostopni za vse bolnike;

19.  poziva države članice, naj s podporo Komisije in ob upoštevanju različnih možnosti financiranja EU financirajo storitve za podporo družinam, v katerih je eden od članov oboleli za rakom, vključno z družinskim svetovanjem in svetovanjem glede načrtovanja družine bolnikom z rakom in njihovim družinam;

20.  poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe, s katerimi bo v celoti podprla strategijo Svetovne zdravstvene organizacije za odpravo raka materničnega vratu;

21.  poziva Komisijo in države članice, naj v celoti izvajajo obstoječi pravni okvir, zlasti na področju nadzora, previdnosti in pregledovanja, kar zadeva uporabo medicinskih pripomočkov z visokim tveganjem in njihov vpliv na zdravje žensk; poziva jih tudi, naj še naprej razvijajo ukrepe za zagotavljanje varnosti prsnih vsadkov; meni, da je nujno potrebna poglobljena ocena tveganj, povezanih s takšnimi vsadki, zlasti ob upoštevanju primerov raka in predvsem anaplastičnega velikoceličnega limfoma (ALCL) pri ženskah;

22.  poziva k ustanovitvi preiskovalnega odbora, ki bi preučil vpliv silikonskih vsadkov na zdravje žensk in zlasti morebitno povezavo z oblikami raka in spremljajočimi boleznimi;

23.  zahteva, naj se več pozornosti in sredstev nameni zgodnjemu odkrivanju in temeljnim raziskavam na področju raka jajčnikov;

24.  poziva Komisijo, naj da prednost ukrepom za odpravo vrzeli med srednjo in vzhodno Evropo ter evropskim povprečjem, kar zadeva pojavnost in smrtnost rakavih obolenj jajčnikov in materničnega vratu, tako da se odpravijo strukturne neenakosti med državami z organizacijo učinkovitih in stroškovno učinkovitih presejalnih pregledov za odkrivanje raka;

25.  poziva države članice, naj se osredotočijo tudi na izboljšanje kakovosti življenja neozdravljivo bolnih žensk in moških z rakom in bolnikov z drugimi spremljajočimi boleznimi, na primer s podpiranjem dejavnosti hospica;

26.  pozdravlja predlog Komisije za direktivo o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja delavcev in negovalcev; v zvezi s tem poudarja pomen pravic posameznika do dopusta in zahtevanja prožnih ureditev dela, saj lahko ti pravici zaposlenim staršem in/ali negovalcem, ki skrbijo za sorodnike z rakom in spremljajočimi boleznimi, pomagata pri obvladovanju posebnih izzivov, s katerimi se soočajo;

27.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in parlamentom držav članic.

Zadnja posodobitev: 11. februar 2019
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov