Postopek : 2019/2569(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0106/2019

Predložena besedila :

B8-0106/2019

Razprave :

Glasovanja :

PV 14/02/2019 - 10.13
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :


PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 147kWORD 53k
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0104/2019
11.2.2019
PE635.331v01-00
 
B8-0106/2019

ob zaključku razprave o izjavi Komisije

v skladu s členom 123(2) Poslovnika


o pravici do mirnega protestiranja in sorazmerni uporabi sile (2019/2569(RSP))


Marie-Christine Vergiat, Barbara Spinelli, Malin Björk, Marina Albiol Guzmán, Stefan Eck, Marie-Pierre Vieu, Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis), Stelios Kuloglu (Stelios Kouloglou), Patrick Le Hyaric, Paloma López Bermejo, Marisa Matias, Xabier Benito Ziluaga, Estefanía Torres Martínez, Takis Hadzigeorgiu (Takis Hadjigeorgiou) v imenu skupine GUE/NGL

Resolucija Evropskega parlamenta o pravici do mirnega protestiranja in sorazmerni uporabi sile (2019/2569(RSP))  
B8-0106/2019

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju pogodb EU, zlasti členov 2, 3, 4, in 7 Pogodbe o Evropski unij (PEU),

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina),

–  ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah in s tem povezane sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1236/2005 z dne 27. junija 2005 o trgovini z določenim blagom, ki bi se lahko uporabilo za izvršitev smrtne kazni, mučenje ali drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje(1),

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah ter mednarodnega pakta o socialnih, ekonomskih in kulturnih pravicah,

–  ob upoštevanju kodeksa ravnanja OZN za uslužbence organov kazenskega pregona ter osnovnih načel OZN o uporabi sile in strelnega orožja s strani uslužbencev organov pregona,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. januarja 2019 o razmerah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji(2),

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker EU temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin;

B.  ker so mednarodni instrumenti človekovih pravic zavezujoči za Unijo in njene države članice ter jih je treba spoštovati;

C.  ker je EU zavezana spoštovanju svobode izražanja in obveščanja ter svobode zbiranja in združevanja;

D.  ker člen 11 Evropske konvencije o človekovih pravicah in člen 12 Listine določata, da ima vsakdo pravico do svobode zbiranja in združevanja, vključno s pravico, da ustanavlja sindikate in se jim pridruži, da bi zaščitil svoje interese;

E.  ker člen 4 Listine in člen 3 Evropske konvencije o človekovih pravicah določata, da nihče ne sme biti podvržen mučenju ali nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju, in ker člen 3 Listine določa, da ima vsakdo pravico do spoštovanja telesne in duševne celovitosti;

F.  ker člen 11 Evropske konvencije o človekovih pravicah prav tako navaja, da svoboda zbiranja „ne preprečuje, da bi pripadnikom oboroženih sil, policije ali državne uprave z zakonom omejili izvrševanje teh pravic“; ker morajo v skladu s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice in Sodišča Evropske unije vse omejitve temeljnih pravic in državljanskih svoboščin spoštovati načela zakonitosti, nujnosti in sorazmernosti;

G.  ker je pravica do protesta temeljna pravica, za katero ne morejo veljati splošni in absolutni ukrepi prepovedi ali nadzora in ki se lahko omeji le z zakonitimi, sorazmernimi in potrebnimi policijskimi ukrepi ter v izjemnih okoliščinah; ker noben protest ne bi smel biti obravnavan kot nezaščiten s to pravico; ker morajo organi kazenskega pregona omogočiti prostovoljni razhod brez uporabe sile;

H.  ker je treba svobodo združevanja zaščititi; ker imajo civilna družba ter pluralistični in neodvisni mediji ključno vlogo pri spodbujanju državljanstva in sodelovanja javnosti v demokratičnem procesu;

I.  ker je svoboda zbiranja del svobode izražanja, kot zagotavljata člen 11 Listine in člen 10 Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki navaja, da ima vsakdo pravico do svobode izražanja, ki obsega svobodo mišljenja ter sprejemanja in sporočanja obvestil in idej brez vmešavanja javne oblasti in ne glede na meje;

J.  ker izvrševanje teh svoboščin vključuje tudi dolžnosti in odgovornosti in je zato lahko podrejeno obličnosti in pogojem, omejitvam ali kaznim, ki jih določa zakon in ki so nujne v demokratični družbi zaradi varnosti države, njene ozemeljske celovitosti, zaradi javne varnosti, preprečevanja neredov ali kaznivih dejanj, za varovanje zdravja ali morale, za varovanje ugleda ali pravic drugih ljudi, za preprečitev razkritja zaupnih informacij ali za varovanje avtoritete in nepristranskosti sodstva, kot določa 10. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah;

K.  ker člen 52 Listine določa, da mora biti „kakršno koli omejevanje uresničevanja pravic in svoboščin, ki jih priznava ta listina, predpisano z zakonom in spoštovati bistveno vsebino teh pravic in svoboščin“; ker člen 18 Evropske konvencije o človekovih pravicah določa, da „omejitev pravic in svoboščin, ki jih ta Konvencija dopušča, ni mogoče uporabiti za namene, ki bi bili drugačni od predpisanih“;

L.  ker je EU z Uredbo Sveta (ES) št. 1236/2005 in poznejšimi predpisi uvedla regionalne mehanizme, ki prepovedujejo trgovino z blagom, katerega edina praktična uporaba je mučenje ali drugo grdo ravnanje, ter ki urejajo izvoz blaga, ki bi se lahko uporabilo za mučenje in drugo grdo ravnanje, kar vključuje določeno manj smrtonosno orožje, ki se uporablja za policijski nadzor zbiranja;

M.  ker so bili organi kazenskega pregona v več državah članicah kritizirani, da ogrožajo pravico do protestiranja in uporabljajo prekomerno silo;

N.  ker je zaradi uporabe manj smrtonosnega orožja, med drugim pušk z gumijastimi naboji Flash Ball in LBD 40 ter granat GLI-F4, med nedavnimi protesti prišlo do velikega števila hudih poškodb in vsaj enega smrtnega primera;

O.  ker je uporaba strelnega orožja za zadajanje elektrošoka v nekaterih državah članicah dovoljena, kljub temu, da odbor OZN proti mučenju takšno orožje obravnava kot orodje mučenja;

P.  ker je komisar Sveta Evrope za človekove pravice izrazil zaskrbljenost zaradi pravice do mirnega protestiranja od začetka protestov rumenih jopičev v Franciji; ker je bilo v teh protestih poškodovanih vsaj 3200 ljudi, med njimi 46 otrok in 44 novinarjev, 188 je utrpelo poškodbe glave, 20 jih je utrpelo poškodbe očesa ali so oslepeli na eno oko, petim pa je bilo treba amputirati roko;

1.  poziva države članice, naj spoštujejo pravico do protestiranja, svobodo združevanja in svobodo izražanja;

2.  poudarja, da sta javna razprava in pravica do protestiranja bistvena za delovanje demokratičnih družb;

3.  poziva države članice, naj ne sprejemajo zakonov ali praks, ki preventivno omejujejo pravico do protestiranja ali ki bi kriminalizirali protestnike brez sodnega nadzora; poudarja, da bi se bilo treba izogniti množičnimi aretacijami potencialnih protestnikov po lastni presoji;

4.  obsoja nasilno in nesorazmerno posredovanje organov med protesti in mirnimi demonstracijami v več državah članicah; poziva pristojne organe, naj zagotovijo pregledno, nepristransko, neodvisno in učinkovito preiskavo, kadar obstajajo domneve ali obtožbe, da je bila uporabljena nesorazmerna sila; opozarja, da morajo organi kazenskega pregona odgovarjati za opravljanje svojih dolžnosti ter spoštovanje pravnih in operativnih okvirov; poudarja, da bi morali biti odgovorni ne le posamezni uslužbenci organov kazenskega pregona, temveč tudi njihovi nadrejeni, tudi na politični ravni, in agencija kot celota;

5.  obsoja države članice, ki zoper mirne demonstrante uporabljajo prekomerno silo;

6.  poziva države članice, naj za ohranjanje javnega miru uporabijo alternativne prakse, ki so se v nekaterih državah članicah že izkazale za učinkovite, zlasti neposredno komuniciranje s protestniki, tudi prek velikih ekranov, ter naj se kar se da izogibajo fizičnemu stiku s protestniki in uporabljajo mediatorje, ki so opravili usposabljanje iz psihologije in sociologije;

7.  poudarja pomen rednega usposabljanja za uporabo sile in manj smrtonosnega orožja za vse uslužbence organov kazenskega pregona v okviru ohranjanja javnega reda na podlagi standardov človekovih pravic;

8.  ugotavlja, da so prepoved nekaterih vrst manj smrtonosnega orožja zahtevale številne mednarodne organizacije in telesa, tudi posebni poročevalec OZN za usmrtitve, izvršene po zunajsodnih, skrajšanih in samovoljnih postopkih in posebni poročevalec OZN o pravicah do svobodnega mirnega zbiranja in združevanja, komisar Sveta Evrope za človekove pravice in varuh pravic v Franciji;

9.  je zaskrbljen, ker imajo države članice različne pragove glede tega, kdaj lahko organi kazenskega pregona uporabijo silo in orožje za ohranjanje javnega reda; obžaluje, da organi kazenskega pregona državljane EU zelo različno obravnavajo in da se varstvo njihovih temeljnih pravic razlikuje;

10.  poziva svoj Odbor za peticije, naj zelo skrbno obravnava peticije, povezane s prekomerno uporabo sile ter dodatno pregleda odločitve o nedopustnosti peticij na to temo;

11.  pozdravlja odločitev nekaterih držav članic, da začasno ali stalno prepovejo nekatere vrste manj smrtonosnega orožja; poziva k prepovedi proizvodnje, prodaje in uporabe nekaterih vrst manj smrtonosnega orožja in naprav za ohranjanje javnega reda, kot so metalci nesmrtonosnih kinetičnih izstrelkov, kot so puške z gumijastimi naboji Flash Ball in LBD 40 ter granate GLI-F4 in granate s solzivcem, ki lahko povzročijo resne poškodbe ali smrt, njihova uporaba pa se lahko obravnava kot mučenje;

12.  obžaluje odločitev nekaterih držav članic, da za ohranjanje javnega reda dovolijo uporabo strelnega orožja za zadajanje elektrošoka, ki ga odbor OZN proti mučenju takšno orožje obravnava kot orodje mučenja;

13.  poziva Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, naj organizira predstavitve o uporabi sile in manj smrtonosnega orožja med zborovanji ter za države članice pripravi poročilo o tej temi v sodelovanju s strokovno skupino STOA, da bi se oblikovale smernice glede uporabe sile in manj smrtonosnega orožja; spodbuja Komisijo in Agencijo za temeljne pravice, naj sodelujeta v vseh teh postopkih;

14.  poziva države članice, naj izpolnjujejo svoje obveznosti na področju temeljnih pravic in zagotovijo, da bodo organi kazenskega pregona pri protestih in demonstracijah uporabljali silo le v skrajnem primeru in da bo vedno zakonita, sorazmerna in potrebna;

15.  opozarja, da je treba v politikah, navodilih in operacijah kazenskega pregona posebno pozornost nameniti osebam, ki so posebej ranljive za škodljive posledice uporabe sile na splošno, pa tudi za učinke posebnega manj smrtonosnega orožja, na primer otrokom, nosečnicam, starejšim, invalidom, duševnim bolnikom ali osebam pod vplivom drog ali alkohola;

16.  poziva države članice, naj spodbujajo stalno usposabljanje uslužbencev organov javnega pregona in vseh policijskih enot v zvezi z nacionalnim in mednarodnim pravom o človekovih pravicah;

17.  poziva države članice, naj na podlagi standardov, priporočil in vodilnih načel OZN uvedejo smernice na ravni EU za pregleden, neodvisen in dosleden postopek izbora, testiranja in preskušanja orožij, ki jih uporabljajo uslužbenci organov kazenskega pregona; ugotavlja, da bi bilo treba pred izbiro in uvedbo ugotoviti skladnost z mednarodnim pravom in standardi na področju človekovih pravic; poziva države članice, naj zbirajo podatke o vseh načinih uporabe sile, da bi omogočili zbiranje podatkov o uporabi, zlorabi, nepričakovanih posledicah, poškodbah in smrtih ter vzrokih zanje;

18.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, Svetu Evrope, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi in Organizaciji združenih narodov.

(1)

UL L 200, 30.7.2005, str. 1.

(2)

Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0032.

Zadnja posodobitev: 13. februar 2019Pravno obvestilo