Postopek : 2019/2574(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0128/2019

Predložena besedila :

B8-0128/2019

Razprave :

PV 13/02/2019 - 20
CRE 13/02/2019 - 20

Glasovanja :

PV 14/02/2019 - 10.16

Sprejeta besedila :

P8_TA(2019)0130

PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 139kWORD 50k
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0128/2019
12.2.2019
PE635.353v01-00
 
B8-0128/2019

ob zaključku razprave o izjavi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko

v skladu s členom 123(2) Poslovnika


o prihodnosti pogodbe o jedrskem orožju srednjega dosega in vplivu na EU (2019/2574(RSP))


Geoffrey Van Orden, Charles Tannock, Anna Elżbieta Fotyga, Ruža Tomašić, Branislav Škripek v imenu skupine ECR

Resolucija Evropskega parlamenta o prihodnosti pogodbe o jedrskem orožju srednjega dosega in vplivu na EU (2019/2574(RSP))  
B8-0128/2019

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju pogodbe o jedrskem orožju srednjega dosega, ki sta jo 8. decembra 1987 v Washingtonu podpisala takratna ameriški predsednik Ronald Reagan in predsednik Zveze sovjetskih socialističnih republik (Sovjetske zveze) Mihail Gorbačov,

–  ob upoštevanju izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa z dne 21. oktobra 2018, v kateri je zagrozil z odstopom ZDA od pogodbe o jedrskem orožju srednjega dosega,

–  ob upoštevanju izjave predsednika Trumpa z dne 1. februarja 2019, v kateri je ta odstop potrdil,

–  ob upoštevanju izjave ruskega predsednika Vladimirja Putina z dne 2. februarja 2019, v kateri je potrdil, da je njegova vlada zamrznila sodelovanje Rusije v pogodbi,

–  ob upoštevanju izjave o pogodbi o jedrskem orožju srednjega dosega, ki so jo 4. decembra 2018 v Bruslju podali zunanji ministri držav članic Nata,

–  ob upoštevanju pripomb podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federice Mogherini na sedmi konferenci EU o neširjenju orožja in razoroževanju, ki je potekala 18. in 19. decembra 2018 v Bruslju,

–  ob upoštevanju skupne izjave o sodelovanju EU in Nata, ki je bila podpisana 10. julija 2018 v Bruslju,

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker je bila pogodba o jedrskem orožju srednjega dosega leta 1987 podpisana med Združenimi državami in Sovjetsko zvezo, in sicer kot pogodba o nadzoru orožja, v skladu z njo pa naj bi bili uničeni vsi kopenski balistični in manevrirni izstrelki in lansirniki z dosegom med 500 in 5500 km;

B.  ker je bilo v skladu z določbami pogodbe do maja 1991 uničenih približno 2692 izstrelkov; ker so se nato deset let izvajali inšpekcijski pregledi na kraju samem; ker je bilo na podlagi pogodbe o jedrskem orožju srednjega dosega na koncu uničenih več kot 3000 izstrelkov, ki so vsebovali jedrske bojne konice;

C.  ker ima pogodba že več kot tri desetletja osrednjo vlogo pri zagotavljanju varnosti Evrope in njenih partneric v okviru Nata;

D.  ker so NATO in Združene države Rusijo večkrat opozorili, da so zaskrbljeni zaradi njenih dejavnosti na področju razvijanja izstrelkov, zlasti kar zadeva raketni sistem 9M729, za katerega menijo, da krši pogodbo o jedrskem orožju srednjega dosega;

E.  ker je ameriški predsednik Donald Trump 21. oktobra 2018 izjavil, da namerava Združene države umakniti iz pogodbe, ker da jo Rusija krši;

F.  ker so Združene države pogodbo uradno zamrznile 1. februarja 2019, ko je pretekel 60-dnevni rok, v katerem naj bi Rusija ponovno zagotovila dosledno spoštovanje njenih določb; ker je 2. februarja 2019 pogodbo zamrznila tudi Rusija;

G.  ker je Rusija, odkar je odstopila od pogodbe, začela razvijati nove balistične in hiperzvočne raketne sisteme srednjega dosega; ker so tudi Združene države napovedale, da nameravajo izvajati raziskovalne in razvojne dejavnosti v zvezi z orožjem, ki je v skladu s pogodbo o jedrskem orožju srednjega dosega prepovedano;

H.  ker je generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg Rusijo pozval, naj šestmesečni časovni okvir, ki so ga določile Združene države, izkoristi za to, da ponovno zagotovi dosledno spoštovanje določb pogodbe;

I.   ker je Rusija večkrat zanikala, da bi pogodbo v obdobju 2014–2017 kršila, s čimer je dodatno omajala zaupanje v pogodbo oziroma v njeno izvajanje;

J.  ker je Rusija – pred odstopom ZDA od pogodbe – potrdila, da namerava v začetku leta 2019 1200 km vzhodno od Moskve uporabiti medcelinske balistične rakete tipa RS-26;

K.  ker je Kitajska, ki ni podpisnica pogodbe o jedrskem orožju srednjega dosega, močno povečala svoj arzenal izstrelkov, vključno z nosilnimi raketami, kot so rakete z več bojnimi glavami in balistične raketne podmornice tipa Jin, in je skokovito povečala svoj balistični raketni arzenal, ki naj bi trenutno zajemal 1200 balističnih raket kratkega dosega, 200–300 balističnih raket srednjega dosega in 75–100 medcelinskih balističnih raket, zaradi česar se pojavlja vprašanje, ali je potrebna nova pogodba, ki bi bila zavezujoča za ZDA, Rusijo in Kitajsko;

1.  podpira, da se pogodba o jedrskem orožju srednjega dosega kot temelj zagotavljanja neširjenja orožja na svetovni ravni še naprej izvaja, in meni, da ima pogodba že več kot tri desetletja osrednjo vlogo za mir in varnost v Evropi;

2.  se strinja z izjavo zunanjih ministrov držav članic Nata, da Rusija razvija raketne sisteme, ki kršijo pogodbo o jedrskem orožju srednjega dosega in ogrožajo evro-atlantsko varnost; se strinja tudi z oceno Nata, da Združene države še vedno dosledno izpolnjujejo obveznosti, ki jih imajo v skladu s pogodbo;

3.  poziva Rusijo, naj čim prej ponovno zagotovi dosledno in preverljivo spoštovanje določb pogodbe, in poziva, naj se zaveže dolgoročnemu spoštovanju pogodbe;

4.  priznava, kako pomembna sta popolna preglednost in dialog za krepitev zaupanja v izvajanje pogodbe o jedrskem orožju srednjega dosega in vseh drugih sporazumov, ki podpirajo strateško stabilnost in varnost;

5.  odločno podpira pobude za krepitev režima neširjenja orožja in razoroževanja ter spodbuja, naj se obnovi konstruktiven dialog med ZDA in Rusijo, da bi dosegli strožja pravila in jamstva v zvezi z raketnimi in jedrskimi zmogljivostmi teh dveh držav;

6.  se še naprej v celoti zavzema za učinkovit mednarodni nadzor orožja, razoroževanje in neširjenje orožja;

7.  poudarja, kako pomembna je, da so Združene držav in njihove partnerice v okviru Nata enotne pri ohranjanju evroatlantske varnosti in odvračanju ter obrambnem pristopu Nata;

8.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropski službi za zunanje delovanje, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, predsedniku in članom kongresa Združenih držav, predsedniku Ruske federacije ter članom ruske državne dume in sveta federacije.

 

 

Zadnja posodobitev: 13. februar 2019Pravno obvestilo