Postopek : 2019/2574(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0133/2019

Predložena besedila :

B8-0133/2019

Razprave :

PV 13/02/2019 - 20
CRE 13/02/2019 - 20

Glasovanja :

PV 14/02/2019 - 10.16

Sprejeta besedila :

P8_TA(2019)0130

PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 144kWORD 52k
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0128/2019
12.2.2019
PE635.358v01-00
 
B8-0133/2019

ob zaključku razprave o izjavi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko

v skladu s členom 123(2) Poslovnika


o prihodnosti pogodbe o jedrskem orožju srednjega dosega in vplivu na EU (2019/2574(RSP))


Klaus Buchner, Bodil Valero, Ska Keller, Philippe Lamberts, Reinhard Bütikofer, Jordi Solé, Michèle Rivasi v imenu skupine Verts/ALE

Resolucija Evropskega parlamenta o prihodnosti pogodbe o jedrskem orožju srednjega dosega in vplivu na EU (2019/2574(RSP))  
B8-0133/2019

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju pogodbe o jedrskem orožju srednjega dosega (v nadaljnjem besedilu: pogodba INF), ki so jo 8. decembra 1987 podpisale Združene države Amerike (ZDA) in Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR),

–  ob upoštevanju izjave Bele hiše z dne 1. februarja 2019, da se je predsednik Donald Trump v odgovor na domnevno rusko kršitev pogodbe INF odločil, da bodo ZDA z 2. februarjem prekinile sodelovanje v pogodbi INF in nadaljevale z razvijanjem konvencionalno oboroženih raket srednjega dosega, ki se izstreljujejo s tal,

–  ob upoštevanju pomislekov, ki sta jih izrazila ZDA in NATO glede ruskega nespoštovanja pogodbe INF, zlasti v zvezi z novim ruskim raketnim sistemom 9M729; te pomisleke je nazadnje izrazil Severnoatlantski svet v izjavi z dne 1. februarja 2019,

–  ob upoštevanju izjave predsednika Vladimirja Putina z dne 2. februarja 2019, da bo, glede na prekinitev sodelovanja ZDA v pogodbi INF, tudi Ruska federacija prekinila sodelovanje v tej pogodbi,

–  ob upoštevanju zaskrbljenosti Rusije, da rakete Aegis Ashore in izstrelitveni sistemi MK41, ki so jih v povezavi z raketnimi obrambnimi sistemi ZDA namestile na nekaterih evropskih ozemljih, ne upoštevajo dogovorjenega dosega in bi jih bilo mogoče uporabiti za ogrožanje ruskih mest v prihodnosti, kar je v nasprotju z obveznostmi iz pogodbe INF,

–  ob upoštevanju pomena popolnega spoštovanja pogodbe o neširjenju jedrskega orožja iz leta 1968 ter obveznosti iz te pogodbe, ki vse države zavezuje, da v dobri veri prenehajo tekmovati v jedrskem oboroževanju,

–  ob upoštevanju resolucije generalne skupščine ZN z dne 13. decembra 2011 o vzpostavitvi območja brez jedrskega orožja v regiji Bližnjega vzhoda (A/RES/66/61),

–  ob upoštevanju pogodbe o prepovedi jedrskega orožja, ki jo je 7. julija 2017 sprejela generalna skupščina OZN,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. marca 2010 o pogodbi o neširjenju jedrskega orožja(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. januarja 2013 o priporočilih konference za pregled pogodbe o neširjenju jedrskega orožja glede vzpostavitve območja brez orožja za množično uničevanje na Bližnjem vzhodu(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. oktobra 2016 o jedrski varnosti in neširjenju jedrskega orožja(3),

–  ob upoštevanju seminarjev EU o neširjenju orožja in razoroževanju ter rednih sej konzorcija EU za neširjenje orožja,

–  ob upoštevanju strategije EU proti širjenju orožja za množično uničevanje, ki jo je Evropski svet sprejel 12. decembra 2003,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o deveti konferenci za pregled pogodbenic pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (8079/15),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2012/422/SZVP z dne 23. julija 2012 o podpori procesu kot podlagi za vzpostavitev območja brez jedrskega orožja in drugega orožja za množično uničevanje na Bližnjem vzhodu(4),

–  ob upoštevanju baselskega poziva k razorožitvi in trajnostni varnosti z dne 29. januarja 2019, ki so ga podpisali župani, poslanci ter predstavniki možganskih trustov in civilne družbe,

–  ob upoštevanju skupne izjave sedmih francoskih mirovnih organizacij z dne 24. januarja 2019, ki obeležuje 73. obletnico prve resolucije generalne skupščine OZN – resolucije 1(1), sprejete 24. januarja 1946 – v kateri je pozvala k odpravi jedrskega orožja,

–  ob upoštevanju, da je bila Nobelova nagrada za mir leta 2017 podeljena organizaciji Mednarodna pobuda za prepoved jedrskega orožja (ICAN),

–  ob upoštevanju govora izvršne direktorice organizacije ICAN pred plenarnim zasedanjem Evropskega parlamenta 7. februarja 2018,

–  ob upoštevanju, da je 24. januarja 2019 Biltenu jedrskih znanstvenikov objavil, da na uri, ki meri nevarnost za človeštvo in civilizacijo, ki jo povzročajo jedrsko orožje in podnebne spremembe, ostajata dve minuti do polnoči,

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker pogodba INF, ki so jo leta 1987 podpisale ZDA in Sovjetska zveza, od obeh držav zahteva, da uničita svoje zaloge talnih jedrskih in konvencionalno oboroženih balističnih raket in manevrirnih raket z dosegom med 500 in 5500 km, obenem pa jima prepoveduje posedovanje, proizvodnjo in preizkuse letenja teh raket;

B.  ker je pogodba INF prispevala k izgradnji in krepitvi stabilnosti v obdobju hladne vojne, saj je močno zmanjšala število raket v Evropi, kar pomeni, da se je uspeh pogodbe INF najbolj poznal ravno v Evropi; ker sta ZDA in Sovjetska zveza zaradi pogodbe INF do roka za njeno uresničitev 1. junija 1991 uničili skupno 2692 raket kratkega, srednjega in vmesnega dosega;

C.  ker so ZDA 1. februarja 2019 napovedale, da se bodo v šestih mesecih umaknile iz pogodbe INF, ker menijo, da Rusija krši to pogodbo;

D.  ker je predsednik Ruske federacije 2. februarja 2019 napovedal, da bo Rusija začasno prenehala izvajati pogodbo INF in razvijala nove vrste raket; ker so ruske oblasti večkrat izrazile zaskrbljenost glede Natove raketne obrambe;

E.  ker je Rusija v Kaliningradu namestila rakete kratkega dosega Iskander, ki lahko nosijo jedrske konice, ter izvaja vaje in prelete, ki vključujejo sisteme z jedrsko zmogljivostjo, in ker so izjave ruskih političnih in vojaških voditeljev povečale zaskrbljenost glede rastoče ruske odvisnosti od jedrskega orožja;

F.  ker že obstaja več pogodb o območjih brez jedrskega orožja v nekaterih regijah sveta, in sicer v Latinski Ameriki in na Karibih, v južnem Tihem oceanu, jugovzhodni Aziji, Afriki in srednji Aziji;

G.  ker je generalni sekretar OZN 20. septembra 2017 odprl za podpis pogodbo OZN o prepovedi jedrskega orožja, ki jo je do zdaj podpisalo 70 držav, med temi pa jih je 21 pristopilo k pogodbi z ratifikacijo, in ker je ena od njih država članica EU, in sicer Avstrija, ki bo verjetno skupaj z Irsko v naslednjih mesecih generalnemu sekretarju OZN izročila listine o ratifikaciji;

H.  ker večje število nameščenega jedrskega orožja povzroča povečanje tveganja nenamerne jedrske eksplozije in zlasti izstrelitve, do katere bi prišlo po nesreči;

1.  poudarja, da konec izvajanja pogodbe INF ogroža enega od najpomembnejših varnostnih interesov Evrope; poudarja, da je pogodba INF več kot 30 let bistveno prispevala k evropski varnosti in da bi utegnila imeti njena razveljavitev resne in negativne posledice, vključno z vrnitvijo k destabilizirajoči tekmi v jedrskem oboroževanju, ogrožanjem evropske varnosti in institucij, ki so bistvenega pomena za mir in stabilnost, ter erozijo mednarodnih pravnih institucij in norm na tem področju, ki temeljijo na pravilih; poudarja, da bi propad pogodbe INF lahko povzročil povečanje jedrskih in vojaških groženj ter tveganj, kar bi lahko privedlo do uporabe jedrskega orožja zaradi napačnih domnev, nesreče ali pa namenoma;

2.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi napovedi ZDA in Rusije, da bosta zamrznili svoje obveznosti iz pogodbe INF, in meni, da bodo grožnje z odstopom od te pogodbe v šestih mesecih sprožile novo oboroževalno tekmo;

3.  poziva Rusijo in ZDA, naj nujno takoj začnejo pogovore za rešitev očitkov o nespoštovanju pogodbe, in sicer pod okriljem posebne komisije za preverjanje Varnostnega sveta OZN ali drugega ustreznega foruma, da bi preučile trditve in določile naslednje korake, s katerimi bi podpisnici v celoti spoštovali pogodbo INF ter jo okrepili, tako da bi ponovno vzpostavili spoštovanje pogodbe na podlagi večje preglednosti, medsebojnega spremljanja, preverjanja in drugih ustreznih ukrepov za zagotavljanje in krepitev zaupanja, da ne bi prišlo do dodatnih kršenj ali ogrožanja pogodbe;

4.  poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico in države članice, naj v naslednjih šestih mesecih uporabijo vsa politična in diplomatska sredstva, ki so jim na voljo, da bi prepričale Rusijo in ZDA, da še naprej spoštujejo pogodbo INF in izboljšajo spoštovanje njenih določb; poudarja, da bi morala EU ta kratkoročna prizadevanja osredotočiti zlasti na to, da se Rusiji in ZDA omogoči reševanje dejanskih in dokazanih težav ter da se ugotovi, ali je prišlo do tehničnih ali vsebinskih kršitev, vključno s pregledi na terenu, kar zadeva ruske rakete 9M729 in raketni obrambni sistem ZDA „Aegis Ashore“, ter da se omogoči reševanje teh vprašanj na način, ki bo okrepil pogodbo INF in režim neširjenja, pa tudi evropsko in mednarodno varnost;

5.  meni, da bi morala evropska varnost ostati nedeljiva; poziva vse države članice EU, ki so tudi članice Nata, naj delujejo temu primerno;

6.  poziva vse države z jedrskim orožjem, naj sprejmejo začasne ukrepe za zmanjšanje nevarnosti detonacij jedrskega orožja, med drugim omejijo njegov operativni status, že nameščeno jedrsko orožje uskladiščijo, skrčijo njegovo vlogo v vojaških doktrinah in hitro zmanjšajo količino vseh vrst jedrskega orožja;

7.  poudarja, da je nujno treba preprečiti regionalne jedrske oboroževalne tekme in namestitev novega jedrskega orožja med Atlantikom in Uralom;

8.  kot pozitivne korake pozdravlja začetek veljavnosti Pogodbe OZN o prepovedi jedrskega orožja, vsesplošno uporabo Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja in uvedbo nadaljnjih območij brez jedrskega orožja; meni, da mora biti Evropa zgled, da bi bila verodostojna in da bi si prizadevala za svet brez jedrskega orožja, h kateremu so se zavezale vse evropske države;

9.  unijo poziva, naj proaktivno in verodostojno zagotavlja varnost s pobudami, usmerjenimi v oživitev večstranskih in na pravilih temelječih jedrske razorožitve in nadzora nad oborožitvijo; poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico in države članice, naj razvijejo verodostojno in ambiciozno strategijo za jedrsko razorožitev, ki bo temeljila na učinkovitem multilateralizmu, usmerjenem v uresničitev cilja Evrope brez orožja za množično uničevanje, tudi glede na postopno odpravo nove pogodbe START v letu 2021 in na prihodnjo konferenco za pregled pogodbe o neširjenju jedrskega orožja leta 2020; v zvezi s tem poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico in države članice, naj nujno preučijo možnost:

(i)  poglobljenega pregleda in posodobitve strategije EU iz leta 2003 proti širjenju orožja za množično uničevanje z močnim poudarkom na večstranski razorožitvi;

(ii)  nujnega takojšnjega podpisa in ratifikacije Pogodbe OZN o prepovedi jedrskega orožja;

(iii)  ukrepov za zmanjšanje in odpravo vsega jedrskega orožja kratkega dosega in jedrskega orožja za uporabo na bojišču, ki velja za podstrateško ali nestrateško, zlasti na evropskih tleh, vključno z zahodnim delom Rusije;

(iv)  pobude EU, da bi se Kitajska vključila v prihodnje večstranske ukrepe za zmanjšanje in odpravo jedrskega orožja srednjega dosega;

10.  ponavlja svoje stališče z dne 12. decembra 2018 glede prihodnjega Evropskega obrambnega sklada, in sicer, da orožje za množično uničevanje ter z njim povezane tehnologije bojnih glav in prenosnih sredstev niso upravičeni do financiranja, ob upoštevanju sedanjih medinstitucionalnih pogajanj s Svetom in Komisijo;

11.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropski službi za zunanje delovanje, državam članicam, Natu, kongresu ZDA, ruskemu parlamentu ter Organizaciji združenih narodov.

(1)

UL C 349 E, 22.12.2010, str. 77.

(2)

UL C 440, 30.12.2015, str. 97.

(3)

UL C 215, 19.6.2018, str. 202.

(4)

UL L 196, 14.3.2017, str. 67.

Zadnja posodobitev: 13. februar 2019Pravno obvestilo