Postopek : 2019/2615(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0165/2019

Predložena besedila :

B8-0165/2019

Razprave :

PV 13/03/2019 - 27
CRE 13/03/2019 - 27

Glasovanja :

PV 14/03/2019 - 11.18
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2019)0219

<Date>{11/03/2019}11.3.2019</Date>
<NoDocSe>B8-0165/2019</NoDocSe>
PDF 141kWORD 52k

<TitreType>PREDLOG RESOLUCIJE</TitreType>

<TitreSuite>ob zaključku razprave o izjavi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko</TitreSuite>

<TitreRecueil>v skladu s členom 123(2) Poslovnika</TitreRecueil>


<Titre>o razmerah v Nikaragvi</Titre>

<DocRef>(2019/2615(RSP))</DocRef>


<RepeatBlock-By><Depute>José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Gabriel Mato, Luis de Grandes Pascual, Cristian Dan Preda, Francisco José Millán Mon</Depute>

<Commission>{PPE}v imenu skupine PPE</Commission>

</RepeatBlock-By>

Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0165/2019

B8-0165/2019

Resolucija Evropskega parlamenta o razmerah v Nikaragvi

(2019/2615(RSP))

Evropski parlament,

 ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Nikaragvi, zlasti resolucije z dne 31. maja 2018 o razmerah v Nikaragvi[1], z dne 18. decembra 2008 o napadih na zagovornike človekovih pravic, o državljanskih svoboščinah in o demokraciji v Nikaragvi[2], z dne 26. novembra 2009 o Nikaragvi[3] ter z dne 16. februarja 2017 o razmerah na področju človekovih pravic in demokracije v Nikaragvi[4],

 ob upoštevanju pridružitvenega sporazuma med EU in Srednjo Ameriko iz leta 2012,

 ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966,

 ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic iz leta 1948,

 ob upoštevanju smernic EU o zagovornikih človekovih pravic iz junija 2004,

 ob upoštevanju nikaragovske ustave,

 ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanje zadeve o Nikaragvi z dne 21. januarja 2019,

 ob upoštevanju izjav visoke predstavnice v imenu EU o razmerah v Nikaragvi z dne 2. oktobra 2018, 15. maja 2018, 22. aprila 2018 in 15. decembra 2018 ter izjave o obnovitvi narodnega dialoga z dne 1. marca 2019,

 ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 18. februarja 2019 o prednostnih nalogah EU v forumih OZN za človekove pravice v letu 2019,

 ob upoštevanju poročila o hudih kršitvah človekovih pravic med družbenimi protesti v Nikaragvi, kot ga je 21. junija 2018 potrdila Medameriška komisija za človekove pravice,

 ob upoštevanju poročila visoke komisarke OZN za človekove pravice o kršitvah in zlorabah človekovih pravic med protesti v Nikaragvi med 18. aprilom in 18. avgustom 2018,

 ob upoštevanju poročila Interdisciplinarne skupine neodvisnih strokovnjakov (GIEI) z dne 20. decembra 2018 o nasilju, ki je potekalo v Nikaragvi med 18. aprilom in 30. majem 2018,

 ob upoštevanju izjave visoke komisarke OZN za človekove pravice Michelle Bachelet z dne 22. februarja 2019 o inkriminaciji oporečništva v Nikaragvi,

 ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A. ker je 31. maja 2018 sprejel resolucijo o krizi v Nikaragvi, v kateri je ostro obsodil tamkajšnje razmere; ker je po sprejetju te resolucije državo med 23. in 26. januarjem 2019 obiskala enajstčlanska delegacija poslancev EP, da bi ocenila razmere na terenu;

B. ker je nikaragovska vlada zagotovila, da ne bo maščevanja zoper tiste, ki so obsodili trenutne razmere; ker je bila delegacija priča nadlegovanju, blatenju in ustrahovanju zagovornikov človekovih pravic in organizacij civilne družbe, ki so se pogovarjali z njo; ker se je zatiranje po obisku delegacije v državi še okrepilo;

C. ker je delegacija javno zavrnila uradno stališče nikaragovske vlade, da so bili žrtev državnega udara in dezinformacijske kampanje pod vodstvom ZDA; ker je bila glavni povod za proteste globoka demokratična, institucionalna in politična kriza, ki je v zadnjem desetletju v Nikaragvi vplivala na pravno državo in omejevala temeljne svoboščine, kot je pravica do združevanja, protestov in zbiranja;

D. ker sta svoboda izražanja ter pravica do zbiranja in protestov, vključno z rabo državne himne, za številne ljudi močno omejeni; ker so številni politični zaporniki zaprti samo zaradi uveljavljanja svojih pravic; ker obstaja več skrb vzbujajočih poročil o slabšanju razmer pridržanih, vključno z nečloveškim ravnanjem;

E. ker sodni postopki proti tem pridržanim kršijo mednarodne standarde, zlasti postopkovna in kazenskopravna jamstva za pravico do poštenega sojenja; ker tudi razmere v zaporih ne izpolnjujejo mednarodnih standardov na ustrezen način; ker je očitno, da veje oblasti v Nikaragvi niso ločene;

F. ker je pravica do obveščenosti močno ogrožena; ker so novinarji tarče pridržanja, izgona in groženj; ker se avdiovizualni mediji zapirajo oziroma preiskujejo brez predhodne sodne odobritve; ker je izdajanje časopisov ogroženo zaradi pomanjkanja papirja in črnila, ki ju je zasegla nikaragovska vlada;

G. ker je nikaragovska vlada iz države izgnala mednarodne organizacije, kot sta GIEI in Posebni mehanizem spremljanja za Nikaragvo (MESENI), ki so si prizadevale za mirno rešitev spora in narodno spravo; ker se je zatiranje organizacij civilne družbe še okrepilo z odvzemom njihovega pravnega statusa v državi s slabim institucionalnim okvirom, zaradi česar so žrtve represije kaznovane dvojno;

H. ker je ogrožena tudi akademska svoboda; ker je bilo skoraj 200 univerzitetnih študentov izključenih iz univerz zaradi udeležbe na protestih za demokracijo, večje svoboščine in človekove pravice;

I. ker mora biti razvoj in utrjevanje demokracije in pravne države ter spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin sestavni del zunanje politike EU, tudi pridružitvenega sporazuma med EU in državami Srednje Amerike iz leta 2012; ker ta sporazum vključuje klavzulo o demokraciji, ki je njegov bistveni element;

J. ker z narodnim dialogom med predsednikom Ortego ter nikaragovsko opozicijo in državljanskimi skupinami, ki se je začel 16. maja 2018 in v katerem je posredovala katoliška cerkev, ni bilo mogoče najti rešitve za izhod iz krize; ker so se 27. februarja 2019 znova začeli pripravljalni pogovori za narodni dialog med nikaragovsko vlado in združenjem Alianza Civica; ker je 7. marca 2019 prišlo do novega poskusa za dialog s sodelovanjem katoliške cerkve; ker si je združenje Alianza Civica zastavilo tri glavne cilje, ki jih želi doseči s pogajanji, in sicer: izpustitev političnih zapornikov in spoštovanje individualnih svoboščin, potrebne volilne reforme, ki morajo privesti do volitev, ter pravica;

1. poudarja, da je Nikaragva zaradi dogodkov v aprilu in maju 2018 soočena s hudimi kršitvami demokracije, človekovih pravic in pravne države; znova opozarja na pomen svoje resolucije, ki jo je sprejel 31. maja 2018;

2. obsoja vse represivne ukrepe nikaragovske vlade; izjavlja, da si je njegova delegacija med obiskom ustvarila verodostojno podobo trenutnih razmer; izjavlja tudi, da se je v zadnjih mesecih, še posebej po tem obisku, zatiranje opozicije in omejevanje temeljnih svoboščin brez vsakršnega dvoma še zaostrilo; glede na to obsoja vsesplošno represijo in omejevanje svobode izražanja, zbiranja in protestov, prepoved nevladnih organizacij in civilne družbe, izgon mednarodnih organizacij iz države, zapiranje medijev in napade nanje, omejevanje pravice do obveščenosti in uporabe himne, izključitev študentov iz univerz ter poslabšanje razmer v zaporih in nečloveško ravnanje;

3. meni, da ti ukrepi vlade, njenih institucij in njenih parapolitičnih organizacij sledijo načrtovani strategiji za uničenje politične opozicije, ki je lani vodila proteste; je prepričan, da se ta strategija metodično, sistematično in selektivno uporablja zoper vse voditelje, nevladne organizacije, medije in družbena gibanja, ki skušajo izraziti svoje legitimne zahteve za svobodo in demokracijo;

4. izraža zaskrbljenost zaradi ogromnih demokratičnih, političnih in ekonomskih tveganj, s katerimi se soočajo prebivalci in država in ki se bodo glede na trenutne notranje spore, družbeni razkol in gospodarski propad še zaostrila, če ne bo hitrega ukrepanja; odločno poziva k trajni in mirni rešitvi, ki bo vsem družbenim akterjem omogočila delovanje in svobodno izražanje ter jim povrnila državljanske pravice, kot je pravica do mirnega protestiranja; znova poudarja, da je treba pri vseh rešitvah predvideti sodni pregon odgovornih za kršitve;

5. obžaluje prekinitev delovanja mehanizma MESENI in konec mandata skupine GIEI pri Medameriški komisiji za človekove pravice; odločno obsoja preganjanje, aretacije in ustrahovanje ljudi, ki sodelujejo z OZN in drugimi mednarodnimi organi;

6. poziva nikaragovsko vlado, naj sprejme nujne ukrepe kot znamenje svoje pripravljenosti v potekajočem dialogu, med drugim: takojšnjo in brezpogojno izpustitev političnih zapornikov, opustitev pravnih postopkov zoper nje ter zagotovitev njihove telesne in duševne integritete, pa tudi pravične sodne postopke in varstvo njihove zasebnosti; takojšnjo ustavitev vseh oblik represije zoper nikaragovske državljane, vključno z nadlegovanjem, ustrahovanjem, vohunjenjem in preganjanjem opozicijskih voditeljev, ter posledično odpravo vseh omejitev predhodno omenjenih svoboščin; vrnitev izgnanih, tudi novinarjev in študentov; povrnitev pravne subjektivitete in premoženja organizacijam za človekove pravice in vrnitev mednarodnih organizacij v državo; demilitarizacijo ulic in razorožitev paravojaških skupin ter oblikovanje jasnega časovnega načrta za svobodne, poštene in pregledne volitve, ki bodo organizirane v bližnji prihodnosti, v navzočnosti mednarodnih opazovalcev;

7. poziva Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD) in države članice, naj v skladu s sklepi Sveta z dne 21. januarja 2019 izvajajo ciljno usmerjene in individualne sankcije, ki ne bodo škodile domačemu prebivalstvu, kot so prepoved izdajanja vizumov in zamrznitev premoženja, zoper vlado Nikaragve in tistim posameznikom, odgovornim za kršitve človekovih pravic; poziva k sprožitvi klavzule o demokraciji, s katero bi bila Nikaragva začasno izključena iz pridružitvenega sporazuma med EU in Srednjo Ameriko;

8. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju Organizacije ameriških držav, Evro-latinskoameriški parlamentarni skupščini, Srednjeameriškemu parlamentu, skupini iz Lime ter vladi in parlamentu Republike Nikaragve.

[1] Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0238.

[2] UL C 45E, 23.2.2010, str. 89.

[3] UL C 285E, 21.10.2010, str. 74.

[4] UL C 252, 18.7.2018, str. 189.

Zadnja posodobitev: 13. marec 2019Pravno obvestilo